Marko Hatlak

"Moja žena je moja inspiracija"

Eva Jandl
29. 11. 2020, 20.33
Deli članek:

Harmonikar Marko Hatlak o svoji najnovejši pesmi, času doma z otroki ter o vprašanjih, ki jih v njem porajajo trenutne razmere.

Goran Antley / M24.si
Komaj čaka, da znova stopi na oder, saj se tam zgodi čarovnija, pravi. Februarja se namerava s svojo skupino zapreti v studio, tako drugi studijski album zasedbe napoveduje že za pomlad.

Virtuoz na harmoniki Marko Hatlak (40) je z zasedbo BAND predstavil novo pesem Vino strasti, ki je izšla na studijskem albumu Ko ni noč in ni dan. Marko se je tokrat preizkusil tudi kot avtor pesmi, v njej pa nastopa tudi kot pevec in kitarist. »V srednji šoli sem bil roker in balade so se me tako vedno posebej dotaknile. Rad imam čustvene skladbe, ideja za to pesem pa se je rodila prav na kitari,« pravi. »Pesem govori o spraševanju samega sebe v trenutkih osebne stiske. Ko smo šibki, se začnemo spraševati o svojem življenju, iščemo upanje. Ta pesem nosi tudi odgovor, to je ljubezen, upanje, stvar, za katero je vredno živeti. Moja žena je moja ključna inspiracija,« nam je v prijetnem telefonskem klepetu povedal Marko. Klasično izobraženi glasbenik vedno išče nove izzive v glasbi, sicer pa je njegov prvi inštrument harmonika. »Kitaro sem začel igrati v puberteti, potem pa še bobne, ki so mi bili izjemno všeč.« Zelo rad preizkuša različne glasbene sloge – ne le žanra tanga, funka in klasične glasbe, ampak tudi bolj osebne, avtorske glasbene izraze, ki so tako značilni za popularno glasbo.

Bostjan Tacol
Februarja se bo z zasedbo Marko Hatlak BAND zaprl v studio, album napoveduje za pomlad.

ČAS ZA OTROKE IN BACHA

»S poklicnega vidika je katastrofa,« o trenutni situaciji pravi glasbenik. »Sem doma, počivam, trenutno snemam nekaj za svojo klasično dušo, to je projekt Solo Bach. Bach je zame namreč najboljši skladatelj vseh časov. Imam tudi majhne otroke in zdaj smo lahko veliko časa skupaj, prej me seveda ni bilo toliko doma,« pove glasbenik, ki ne skriva skrbi glede danih razmer. »Komaj čakam, da grem ponovno na oder, to je čarovnija. A priznam, da že kdaj podvomim o svoji odločitvi: v glasbo sem se podal profesionalno, popolnoma sem se ji posvetil, ne poučujem. Sprašujem se, kaj se bo dogajalo s kulturo v prihodnosti, bo kultura še del naše integritete ali pa bo le še hobi,« se sprašuje. »Kljub vsemu ostajam optimističen. Kozarec vedno vidim napol polnega.«