Kako ste preživeli letošnji božični večer, je bilo kaj drugače od vašega običajnega praznovanja?
Včasih sem sama sebi rekla, da sem velika oboževalka božičnega časa, ker se mi je zdelo to tako čarobno in mistično. Ugotavljam pa letos, da so ti časi zame običajno vedno prenatrpani z obveznostmi, hitenjem s pripravo prazničnih oddaj, ki vzamejo dodatno energijo in delo, in nekako sem letos intenzivno razmišljala, kako bi ta vzorec spremenila. Zame je božič poslušanje jazzovskih božičnih priredb v avtu in doma, dekorirano stanovanje s toplo odejo in knjigo v roki, poleg svečka in nad njo eterično olje cimeta, ki odišavi prostore, sprehodi v gozdu, daljši kot običajno, z veliko vonja po mokri zemlji ali morda celo snegu. Ko se vmes pomeša stres, ki se mu ni mogoče izogniti, me ti rituali še bolj kličejo. Rada bi jim sledila. Za božič običajno kuha mama ali nona, tašča – imam srečo, boste rekli. Letos je bilo drugače, v še bolj ozkem krogu. In jaz sem zadovoljna, da je tako. Bolj ko sem v miru in z manj ljudmi, bolj dobivajo prazniki svoj smisel v mojih očeh.
O čem razmišljate v tem prazničnem času, ki je letos zaradi koronastanja prav poseben?
Zame je pravzaprav skoraj enako. Točno na praznik se vedno umirim, ne berem mailov, ne brskam po družbenih omrežjih, ne delam ničesar. Nizozemci imajo za to poseben glagol »niksen« (»niks toen«, delati nič) in ostali jim zavidamo ta izraz. No, jaz bi ga rada letos popolnoma razumela. Torej doživela.
Bliža se silvestrovo, že veste, kje boste skočili v novo leto? Imate ob pričakovanju novega leta utečene navade, morda upoštevate kakšne običaje, vraže ...?
Za novo leto sem vedno doma. Že nekaj let. Dolgočasno, boste rekli. Ali pa vas moji odgovori – od prvega do tega – presenečajo. Pa je tako. Doma sem, gledam silvestrske programe na televiziji, pijem penino, se smejim z otroki in izrekam hvaležnost, da ju imam in da sta zdrava. Takoj po polnoči postanem zelo zaspana in grem spat.
Kako se boste spominjali preteklega leta in kaj si želite v naslednjem?
Po tem, da mi je postavljalo nešteto izzivov, ki zame niso bili najlažji – da mi jih še vedno postavlja. A čutim hvaležnost do vsega in vsakogar, tudi tistih dogodkov ali ljudi, ki so me prizadeli, ker mi pravzaprav kažejo pot; kažejo mi, česa si želim in česa ne, kam grem. V naslednjem letu pa si želim, da bi znala vedno prisluhniti svoji intuiciji in slišati svoj notranji glas. Da bi ohranila zdravo telo, zdrave misli ter privabljala in izvabljala dobro.
