S Tino njo smo se pogovarjali o njenem pristopu k zdravljenju, o spopadanju z oznako »večno samska« in vlogi negativke Karmen v seriji Najini mostovi.
V seriji Najini mostovi igrate pravo zapeljivko, prebrisano Karmen. Kaj vam je pri tej vlogi izziv, ste kdaj že igrali negativko?
Velikokrat sem igrala tako imenovane negativke, zato se še posebej potrudim, da vsako naredim drugače, svojstveno. Moralne vrednote in pogledi na svet teh likov so sicer diametralno nasprotni mojim, a je nujno, da lik, ki ga igraš, nekako vzljubiš. Le tako se lahko poigravaš z različnimi stanji, čustvi, v tem uživaš in si prepričljiv. Seveda tudi kostum in maska pomagata, da se preleviš v nekoga drugega. Sploh pa je igralcem izziv ustvariti čim bolj raznolike vloge. Karmen nočem narediti enodimenzionalne, da bi bila samo zlobna. Trudim se, da je humorna v tej svoji samovšečnosti in s svojimi ciničnimi izjavami. Na splošno se mi zdijo ljudje, ki vidijo samo sebe, precej čudaški, šokantni. Bi mi bilo pa ljubo, da bi jo gledalci, čeprav je negativka, radi gledali. Kot denimo Alexis iz kultne Dinastije.
Zasledila sem, da ste povedali, da verjamete, da se naše misli odražajo na telesu – je to vaš recept, dobre misli? Kako torej odgnati strahove, dvome ... in biti mladosten in pozitiven?
Dobre misli so dober začetek poti do zadovoljstva in zdravja. (smeh) Potem pa je treba delati na sebi, vsak dan. Pa s tem ne mislim, da se je treba ure in ure potiti v kakšni telovadnici. Pomembno se je spoznati, videti, kaj ustreza tebi, biti prijazen sam s sabo. V zadnjih letih sta zame najbolj pomembna zdravje in zdrava prehrana. Rada jem in kuham. Vsak dan meditiram, živim aktivno, namesto dvigala izberem stopnice. Telovadim občasno. Prakticiram transcendentalno meditacijo, ki jo zelo priporočam. Za svežino in mladostni videz obraza pa prisegam na teenlifting, ki je popolnoma neinvaziven tretma za krepitev obraznih mišic, nekakšen fitnes za obraz. In, ja, verjamem, da se številne bolezni pojavijo zaradi čustvenih pretresov, ki smo jih doživeli. Zato sem prepričana, da mora biti zdravljenje celostno.
Ob svojem zadnjem rojstnem dnevu ste objavili fotografije, na katerih ste izjemno mladostni in zdravi.
Ko sem prebolela raka dojke, sem se prvo poletje fotografirala v kopalkah predvsem zato, ker sem bila tako zelo ponosna na svoje zdravo telo, ki je ostalo celo. Verjemite mi, ko preživiš takšno stvar, zelo ceniš svoje telo. Želim pa si tudi malo razbliniti razmišljanje, da smo ženske pri določenih letih že počasi za »odpis«. Ko pride moški v leta in postane siv, rečejo, da je šarmanten, za žensko velja, da je postala stara. Seveda se z leti vsi spreminjamo, toda ogromno se dogaja v naših glavah, zaradi naših prepričanj. Koliko žensk si vsak dan dopoveduje, da so v »tistih letih«, ko niso več privlačne ali ženstvene. Če si vsak dan dopoveduješ nekaj slabega o sebi, postane to prej ali slej resnično.
Povedali ste, da ste raka premagali tudi z alternativnimi pristopi k zdravju, ki ste jih opisali v seriji zapisov Nasveti iz moje zgodbe. Kakšen je bil odziv nanje, vam je kdo že poročal o rezultatih?
Ves čas dobivam sporočila ljudi, ki so zboleli ali se že zdravijo in jih zanima več. Potrudim se odgovoriti vsem, z nekaterimi se slišimo po telefonu. Seveda nisem nikakršen strokovnjak na tem področju in lahko delim samo svojo izkušnjo. Vem pa, da je bila meni v času zdravljenja in iskanja različnih pristopov dragocena vsaka informacija. In vsaka zgodba s pozitivnim zaključkom mi je dala pogum in upanje. Vendar je vsaka bolezen drugačna, vsak človek svojstven, zato mi je predvsem pomembno to, da je moja zgodba dala ljudem spodbudo in vero, da rak nikakor ni obsodba na »polovično življenje«, kaj šele na smrt.
Lotili ste se pisanja komedije, za temo ste izbrali samskost. Je bilo pisanje zabavna ali kdaj tudi boleča, morda terapevtska izkušnja? In še – verjetno še niste obupali, da srečate svojo sorodno dušo?
Res je, po dolgih letih samskosti in kar nekaj obdobjih globoke žalosti sem se odločila, da je čas, da svojo travmo zapakiram v humor, in tako je nastala komedija Večno samska, ki bo doživela premiero oktobra. Meni je humor vedno dal moč, da sem zmogla na najboljši možen način prebroditi hude preizkušnje. Bolj bistveno pa je to, da je zdaj ogromno samskih ljudi in so mnogi zaradi tega zelo potrti. Prav tako je ogromno ljudi v zvezah, a se počutijo osamljene. Prepričana sem, da bo predstava res nasmejala tako ene kot druge. Govorila bom neposredno in odkrito o svojih izkušnjah in vseh možnih »oslarijah«, ki sem jih počela v iskanju pravega partnerja. To, da nisem oseba, ki sedi doma in čaka, da ji bo princ potrkal na vrata, je menda jasno. Želim si, da predstava podari veselje osamljenim srcem in morda tudi kakšno idejo, kako in kam v iskanju »boljše polovice«. Obupala pa nisem. Nikoli ne bom. (smeh)
