"Bila sem vase zaprta, nesamozavestna siva miška"

Slovenska pevka zaradi slabih izkušenj v otroštvu 10 let obiskovala psihiatra

E.J.
25. 1. 2020, 19.12
Posodobljeno: 25. 1. 2020, 19.16
Deli članek:

Zaradi izredno slabe samopodobe in slabih izkušenj v otroštvu je Natalija Verboten obiskovala psihiatra. Do kakšnih spoznanj je prišla in kaj so danes njene vrednote?

Menart
Že od svojega sedmega leta se je zatekala in zapirala v svojo sobo, kjer je – pela, se spominja Natalija.

Čeprav se zdi življenje lepe in priljubljene pevke Natalije Verboten sanjsko, uspešna je tako v poslovnem kot zasebnem življenju, pa je bila pot do sreče in zadovoljstva dolga. Kar deset let je obiskovala psihiatrinjo v Celju, ki je pomagala, da se je lahko znova začela imeti rada. Kot pravi, so se težave začele že v otroštvu, ko se je z družino preselila iz vasi v mesto. »Učiteljica, ki je bila sicer tik pred upokojitvijo, je imela predsodek do vaških ljudi in je bilo zelo hudo, celo tepla nas je, bili smo ignorirani. Tako sem se iz veselega in radoživega otroka spremenila v vase zaprto deklico, postala sem nesamozavestna siva miška,« se spominja Natalija, ki je tako bila samotarski otrok, najraje pa je že takrat uteho iskala v glasbi. 

KAR TE NE UBIJE, TE OKREPI!

Pravi, da se zdaj počuti odlično in da se je odločila o svoji izkušnji spregovoriti, čeprav so ji mnogi to odsvetovali, saj je to še vedno tabu tema. In kaj so danes njene vrednote? »Življenje je Natalijo, ki je v svoji mladosti na svet gledala skozi svoja rožnata očala, obrusilo s svojimi lekcijami in naučilo marsikatero življenjsko modrost. Vzponi, padci, trenutki sreče, razočaranj, težke preizkušnje … skratka, življenje me je moralo oblikovati in me je marsičesa naučilo. Naredilo me je bolj hvaležno, skromnejšo. Mnogo bolj cenim male stvari in se jih zavedam ter znam ceniti vse, kar imam. Naučilo me je, da je treba verjeti vase, kako se pobrati, ko si na tleh, preboleti, se iz boleče izkušnje kaj naučiti, izluščiti modrost za boljše življenje in dvigniti glavo ter iti pogumno naprej v lepše dni. Sami smo odgovorni za svojo srečo, zadovoljstvo in moramo iz dneva v dan trdo delati zanju. Zdaj razumem, kaj pomeni, ko pravijo – ni najbolj pomemben cilj, ampak pot, ki te pripelje do cilja. Ja, in res je, kar ne ubije, okrepi!«

Revija Zarja
Njena največja podpora je mož Dejan Bojič, s katerim sta starša dveh sinov.