Ostali športi

Bolezen ga izžema

Jurij Završnik
6. 12. 2013, 16.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Kakšna škoda! Verjetno najboljši slovenski tenisač celotno leto 2013 ni mogel igrati tako, kot bi lahko. In to ravno, ko se je začel vzpenjati na lestvici ATP, potem ko je bil ob koncu leta 2012 v finalu turnirja na Dunaju.

Arsen Perić

Grega se je slabo počutil že na drugem turnirju letos, ko je v Aucklandu dvoboj proti Alejandru Falli predal, sledila je tudi predaja v Melbournu. Najprej so mislili, da gre za virozo, vendar se je bolezen vlekla. Žemlja se je večino časa počutil dobro, v dolgih dvobojih pa je začel čutiti utrujenost. Iskali so vzroke in sumili na mononukleozo (oslabljen imunski sistem).

Kako se počutite zdaj?

Trenutno sem zelo v redu, na igrišču pa ni tako. Nedavno sem bil v Franciji, kjer sem igral v ligi in samega sebe testiral, česa sem sposoben oziroma na kakšni ravni lahko nastopam. Izkazalo se je, da lahko še vedno igram zelo dober tenis, toda lahko sem dal približno 80 odstotkov tega, česar sem sposoben. S tem seveda nisem zadovoljen. Na ravni, ki jo želim doseči oziroma na ravni, na kateri želim igrati, moraš biti 100-odstoten. Dokler ne bom 100-odstoten, tudi ne načrtujem vrnitve na teniška igrišča.

Kakšne so možnosti za igranje tenisa?

Ena je ta, ki se je oklepam že celo leto, torej da bo v kratkem vse skupaj v redu. Zdi se mi, da sem zelo blizu tega, da bi bil popolnoma zdrav, vendar se tako počutim in tako čutim že od začetka teh težav. Druga možnost je, da zamrznem ranking, kar ima tudi cel kup stranskih, slabih učinkov. Bomo videli. Težko povem kaj konkretnega, saj vse visi v zraku, vse je precej nedoločeno. Preprosto ne vem, kdaj se bo vse skupaj normaliziralo oziroma kdaj bom lahko začel igrati tako kot pred boleznijo. Ne morem ničesar obljubiti. Enostavno delam in se trudim po najboljših močeh, da bo čim prej vse skupaj za mano.

Do konca leta boste vadili po posebnem programu.

Počivam ne. Vsak dan sem aktiven in iščem določene aktivnosti, ki ne vplivajo bistveno in neposredno na mišice oziroma na anaerobno dihanje. Enostavno sem aktiven in poskušam ne izgubiti osnovne telesne pripravljenosti in občutka za tenis in šport. Bomo videli, kaj bo. Več kot to ne morem reči. Samo upam lahko, da bo v najkrajšem možnem času vse v redu.

Miozitis - kronično vnetje mišic navadno revmatičnega izvora; obolenje ima več stopenj, najhujša oblika pa je hujša invalidnost, odvisno od mišic, ki so prizadete; s terapijo se bolezen lahko zadržuje v mirujočem stanju, pojavlja pa se v valovih.

Začetek sezone ste skoraj prečrtali.

Po vsej verjetnosti res. Do začetka sezone 2014 je sicer še en mesec, vendar v tem trenutku kaže, da se mu bom moral odpovedati. Kljub vsemu želim oddelati tudi neko pripravljalno obdobje, se dobro pripraviti in s treningi priti na raven, ki si je želim. Hočem biti v dobri formi, preden grem na turnirje, na katerih želim nastopiti. Morda bo že do Avstralije vse v redu, ampak res si želim, da bi imel za seboj zadostno količino treningov in da bi prišel na grand slam dobro pripravljen.

Kaj to pomeni za Davisov pokal? Ponuja se lepa priložnost, ki pa jo bo morda treba uresničiti brez Aljaža Bedeneta in vas.

A brez Bedeneta? To meni ni znano. Težko dam kakršenkoli odgovor na to, ker sam ne vem, kaj se bo dogajalo z mano. V primeru zamrznitve rankinga seveda ne bom smel igrati v Davisovem pokalu. Do tekme pa je še dva meseca in do takrat se lahko zgodi marsikaj. Dva meseca se zdi ogromno časa, ampak v mojem primeru je lahko tudi zelo malo časa. Težko verjetno, da bi se pozdravil v dveh tednih in lahko potrdil nastop v reprezentanci.

Kaj pa dodatni pregledi na specializiranih klinikah v ZDA, Veliki Britaniji ali Avstraliji?

V Sloveniji sem bil pri vseh mogočih specialistih. Bil sem na pregledih tudi v Kanadi, kjer pa niso ugotovili nič bistveno drugega kot pri nas. Morda res še nisem našel pravega naslova, na katerem bi mi znali odgovoriti na moja vprašanja oziroma mi postaviti pravo diagnozo, toda vse skupaj me psihično zelo izčrpava. Ogromno je tekanja okoli zdravnikov, terapevtov ... Od nekega slovenskega športnika sem izvedel marsikaj in mi je svetoval, naj se ne poglabljam v to, ker bi izgubil stik s športom. Da se bom začel ubadati samo z zdravniškimi problemi in izvedel za nekaj, za kar prej sploh nisem vedel, da imam. Čakam še na izvide, ki bi bili lahko zelo pomembni. To je zaenkrat to.

Katera diagnoza naj bi bila torej prava - mononukleoza ali okvara mišic?

Res so mi najprej diagnosticirali mononukleozo, pol leta kasneje pa so izvidi pokazali, da bi bila lahko mononukleoza, ni pa nujno da je. To je zelo nedorečena bolezen. Dejansko ne morem reči, ali je bila mononukleoza ali ni bila, ali je bilo kaj drugega ali ne.

Okvaro mišic naj bi zdravniki lahko bolj zagotovo potrdili?

Drži, da jo lahko potrdijo z večjo gotovostjo kot mononukleozo, vendar še vedno ne stoodstotno. Pravijo, da bi lahko šlo za okvaro mišic oziroma miozitis, oziroma da na to sumijo glede na zelo hiter prestop v anaerobni prag ob naporu in glede na utrujenost mišic. Ne vem, res ne vem. Vse skupaj je netočno in precej nedorečeno in ravno zaradi tega je vse skupaj toliko težje zdraviti.

Kakšno terapijo pa vam predpišejo zdravniki?

Jemljem določene dodatke, za katere mislim, da mi pomagajo oziroma se po njih počutim boljše. Z zdravnikom izvajava tudi neko terapijo, tako imenovano pasivno športno aktivnost, s katero začenjam in bi jo rad počasi nadgrajeval.