Uradno je to namreč še vedno naziv 35-letnega Jake Lakoviča, saj po zadnji tekmi na lanskem evropskem prvenstvu ni oznanil (takrat pričakovanega) slovesa od reprezentančnega dresa, nobene odločitve o prihodnosti v izbrani vrsti pa ni sporočil niti pozneje, ko se je vrnil na jug Italije. Tam od lanskega drugega dela sezone nosi dres Avellina, s katerim v italijanskem prvenstvu trenutno zaseda deseto mesto in se bori za uvrstitev v končnico, v nedeljo pa je dosegel pomembno zmago proti Venezii, za katero je prvič zaigral Saša Vujačić.
Kako ste bili zadovoljni s svojo igro na »slovenskem« obračunu?
Mislim, da sem zelo dobro vodil ekipo in zato lahko rečem, da sem zadovoljen. Tako jaz kot moštvo smo igrali dobro in dosegli pomembno zmago, s katero smo prekinili niz petih porazov. Vedno je precej bolje zmagati kot izgubiti.
Sta se s Sašo Vujačićem pozdravila, izmenjala kakšno besedo?
Sva, seveda, kar dobro sva se pogovorila. Zadovoljen je, da spet igra, saj je to tisto, kar je potreboval. Mislim, da lahko Venezii veliko pomaga. Vsi vemo, da njegova kvaliteta ni sporna, in naredil je pravo potezo, da se je odločil za beneški klub. Tu bo dobil veliko igralnega časa in menim, da bo lahko tudi veliko pomagal.
Kako ste zadovoljni s svojimi igrami v celotni sezoni?
Nekaj srednjega. Imel sem zelo dobre partije, pa tudi zelo povprečne. Vso sezono se mi vlečejo težave z vnetjem ahilove tetive, od katerega je bilo odvisno ne le igranje, ampak tudi slog igranja, saj nisem mogel biti tako eksploziven in prodoren, kot sem sicer vajen. Posledično je trpela tudi kakovost moje igre.
Olimpija bi morala biti in tudi je blagovna znamka slovenske košarke, in kakršnakoli že bo Rašova odločitev, bo vsekakor odlična.
Ne, hrbet je v redu. Takrat se mi je zakrčil in bolečina ni popustila, dokler nisem nekaj časa pavziral. Ko sem to storil, ni bilo nobenih težav, ne takrat ne danes.
Kako po pol leta gledate na EuroBasket?
Mislim, da je bil svetla zgodba Slovenije v teh časih. Kar zadeva reprezentanco, smo prikazali dobro košarko, edini spodrsljaj je bil proti Hrvaški, ko smo si zapravili lažjega nasprotnika v četrtfinalu, to pa nas je morda stalo tudi polfinala. Ekipa je sicer delovala suvereno, zelo homogeno, tudi igre so bile vrhunske. S prvenstvom smo, čeprav ni bilo medalje, ki smo si jo vsi tako želeli, zadovoljni.
Čisto zares? Vas nič ne grize, ker kolajne ni bilo?
Seveda mi je žal, tako kot vsem drugim igralcem in navijačem. A življenje teče dalje. Takoj po koncu EP smo se vsi igralci razleteli po klubih, čakale so nas nove obveznosti, novi pritiski, in hočeš nočeš je bilo treba prvenstvo pozabiti ter iti dalje.
Na prvenstvu se je videlo, da niste pravi, kar je bila posledica tistih težav s hrbtom. Kako ste sami doživljali svoje predstave?
Kar nekaj stvari je bilo pogojenih z mojimi slabšimi predstavami. A to je del športa. Celotne priprave in prvenstvo sem se boril, da bi ujel pravo formo. Vse skupaj je bilo daleč od idealnega, a poskušal sem dati vse od sebe, da bi pomagal reprezentanci. Lahko bi bilo veliko boljše, toda realnost je bila takrat pač taka in zgodba se pri tem konča.
Vprašanje o slovesu od reprezentance je takrat obviselo v zraku. Lahko zdaj kaj več poveste, ali ste že odigrali zadnjo tekmo v dresu z državnim grbom?
Res je, da nisem še nič uradno povedal o tem. Veliko je napovedovanj, tako od ljudi, ki me ne poznajo, kot od tistih, ki me. Odločitev bo izključno moja; za zdaj je sezona še v teku in doslej nisem imel niti časa niti volje razmišljati o reprezentančni prihodnosti. Dejstvo je, da bom moral na koncu sezone dobro premisliti. Nekaj so želje in motiv, drugo realnost. Kot pa sem rekel, uradne odločitve še nisem sprejel.
Če prav razumem, vrat v tem trenutku še niste povsem zaprli?
Ne, vrat še nisem zaprl, ker niti nisem o tem razmišljal. Motiv in želja vedno obstajata, treba pa je dobro premisliti in videti, kako gre to skupaj s trenutnim stanjem in realnostjo. Svojo odločitev pa bom gotovo sporočil dovolj zgodaj.
Poleti tako ali tako ne boste imeli početi kaj drugega, saj bo vaša lepša polovica Helena Boada tudi z reprezentanco Slovenije ...
(smeh) Res je, edini razlog, da je Helena zapustila Avellino in odšla v celjski Athlete, je bila velika želja igrati za slovensko reprezentanco. Zelo sem vesel zaradi tega, in čeprav sva spet narazen, jo podpiram. Res sem vesel, da izkazuje tako pripadnost slovenski izbrani vrsti.
Ste se kaj slišali z novim selektorjem Juretom Zdovcem?
Ne, z Juretom se nisva slišala. Že od konca reprezentančnih akcij se nisem slišal z vodilnimi na košarkarski zvezi, razen s podpredsednikom Rašom Nesterovićem, s katerim sva v neformalnem kontaktu. Konec koncev sva igrala skupaj in bolj kot relacija podpredsednik-igralec je tu v ospredju prijateljska zveza.
Sta se pogovarjala tudi o Olimpiji?
Ne. Mislim pa, da bo Rašo o tem dobro premislil. Ima veliko izkušenj in znanja, veliko poznanstev. Olimpija bi morala biti in tudi je blagovna znamka slovenske košarke, in kakršnakoli že bo njegova odločitev, bo vsekakor odlična.
Sami v Olimpiji niste nikoli igrali. Se tudi vi v njej v prihodnosti morda vidite v kakšni drugi vlogi?
Vsi vemo, da je moja ogromna želja biti uspešen trener na najvišjem nivoju. Če bo to nekje v prihodnosti v Olimpiji, z velikim veseljem. Olimpija mora biti še naprej vlečni konj slovenske košarke. Delati v domačem okolju, pred domačimi navijači, je vedno najlepše. Razmišljal sem tudi o tem, a je ta tema še oddaljena.
Za zdaj je sezona še v teku in doslej nisem imel niti časa niti volje razmišljati o reprezentančni prihodnosti. Dejstvo je, da bom moral na koncu sezone dobro premisliti. Nekaj so želje in motiv, drugo realnost. Kot pa sem rekel, uradne odločitve še nisem sprejel.
Trenutno razmišljam le o vsaki naslednji tekmi. V toliko letih, kolikor že igram, sem se naučil, da gledanje v daljno prihodnost morda ni najboljše, saj je vse lahko zelo negotovo. Vedno gledam le malo vnaprej, v tem trenutku to nista niti dve tekmi, ki nas čakata, ampak zgolj ena. Ali bom še igral, je, kot sem že poudaril, v tem trenutku še najbolj oddaljena tema za razmišljanje. Z Avellinom imam pogodbo še eno leto, bomo videli, kako bo.
Kako pa se počutite v drugi sezoni pri Avellinu? Je kaj drugače, slabše, boljše?
Počutim se dobro. Ljudje so zelo prijazni, dostopni, odprti, kot se za južno Italijo spodobi. Uživam podporo z vseh strani, od navijačev in funkcionarjev kluba do trenerja, tako da mi nič ne manjka. Sezona doslej ni potekala tako, kot bi si sam želel in kot kaže moč ekipe na papirju; glede tega sem malo razočaran.
Pa ni pritiskov s strani uprave? Vemo, da znajo biti na jugu zelo temperamentni, tudi v negativnem smislu ...
So tudi pritiski, a manjši, kot recimo v Panathinaikosu, Barceloni ali Galatasarayu, kjer moraš igrati vsake tri dni, od tebe pa se pričakujejo le zmage. Tako velikih pritiskov ni, a ko smo imeli serijo petih porazov, je bila že kar kriza. Pritiskov sem sicer vajen, imam trdo kožo in jih dobro prenašam.
Kako komentirate žreb za svetovno prvenstvo?
Skupina je zelo ugodna. Kot sem prebral izjavo selektorja, je treba napadati čim višje mesto v njej, kar prinaša lažje tekmece v nadaljevanju. Vprašanje je seveda, kakšno reprezentanco bomo zbrali, kakšne bodo druge ekipe, tako da je trenutno še zelo težko napovedovati.
Spremljate igre Gorana Dragića v ligi NBA?
Gogi ima za seboj izjemno sezono. Verjetno se niti ne zavedamo, kako veliko to pomeni. Vsi vidimo, da igra super, a ta njegova sezona v Phoenixu pomeni še veliko več kot le dobre igre. Spremljam tudi ostale reprezentante, od Zokija Dragića, Bokija Nachbarja ... Erazem Lorbek se vrača v staro formo. Žal mi je Gašperja Vidmarja, ker si je spet poškodoval koleno, kar je velik udarec za slovensko reprezentanco. Edo Murić je lider Krke, pred poškodbo je igral odlično. Mislim, da ima slovenska reprezentanca lepo prihodnost.
