Njuna skupna zgodba se je začela septembra lani v frizerskem salonu. Po prijetnem klepetu, med katerim nista druga drugi povedali skoraj nič osebnega, sta Saša Rakita in Karin Kozjak sklenili prijateljstvo na Facebooku. Nekaj dni pozneje je Saša poklicala Karin: »Ali tudi ti rada pečeš in kuhaš? Na tvojem Facebooku vidim objave čudovitih jedi.« »Zelo rada kuham. Moja ustvarjalnost pride na plan šele v kuhinji,« ji je odgovorila Karin. Po teh besedah je bil postavljen prvi kamenček v mozaiku simbioze dveh deklet. Dobili sta se še na kavici. Njuni podobni usodi sta se prepletli in začela se je rojevati posebna zgodba.
Čez noč brez službe
Saša je aprila lani čez noč ostala brez službe. V uspešnem švicarskem podjetju je postala tehnološki višek. Pred tem si celo v najbolj morastih sanjah ni mogla predstavljati, da bi se ji lahko zgodilo kaj takšnega. Čeprav je razumna in odločna ženska, mati samohranilka, ki bi naredila vse, da njen osemletni sin ne bi čutil pomanjkanja, kakršnega se sama spominja iz svojega otroštva, je bila na tleh. Kuha in peka pa sta jo pomirjali, zlasti v času, ko je neuspešno iskala službo. Večkrat je pomislila: »Ko bi vsaj lahko poklic ekonomistke za vedno zamenjala za kuhanje.« A pravega poguma takrat še ni imela.
Karin Kozjak je bila zaposlena na fakulteti za psihoterapevtsko znanost kot tajnica v referatu za študentske zadeve. Čez noč so ukinili njeno delovno mesto in ji to povsem resno povedali 1. aprila.
Ker je eno leto pred tem v prometni nesreči izgubila moža, je bil to še en udarec v že tako bolečem obdobju žalovanja. Tudi Karin ima sina, starega 14 let. Po poklicu je vzgojiteljica, končala pa je tudi visoko upravno šolo in je 17 let preživela v pisarni. »Rada bi delala nekaj, kar bi bilo povezano s kulinariko,« je razmišljala v obdobju, ko je iskala delo, in si čas krajšala s kuhanjem. Karin namreč že od otroških let obožuje kuhanje. Njen sin je menda velik gurman, tako da mu je v tistih časih kuhala tudi po dvakrat na dan. »Kadar mi je bilo najhuje, sem si dala na ušesa slušalke, poslušala glasbo in kuhala. To me je pomirjalo.«
»Moj sin pa že od rojstva ni kdove kako navdušen jedec, zato sem se vedno trudila, da bi mu naredila okusen in tudi na pogled privlačen obrok. Torej sva se s Karin v istem času ukvarjali s podobnimi dejavnostmi in imeli podobne želje. Naključje je hotelo, da se srečava,« je pojasnila Saša in povedala, da sta v hipu začutili, da sta sorodni duši. Danes sta tako zelo povezani, da so nekateri njuni prijatelji že kar malo ljubosumni.
Po tistem vprašanju »ali tudi ti rada kuhaš in pečeš« sta se torej dobili na kavici. In na plan so privrele ideje in zamisli. Nato se pet dni nista slišali, ves ta čas pa je vsaka po svoje premlevala, tehtala in zbirala pogum. Nato sta se znova sestali in se kar hitro dogovorili, da bosta poleteli na krilih poguma. V petih dneh sta pripravili poslovni načrt in sklenili, da ga bosta pokazali poslovnim ljudem različnih profilov, ki jih poznata. Želeli sta slišati njihovo mnenje. Saša pravi, da je bila osupla ob odzivih nekdanjih kolegov iz poslovnih krogov. »Ajaaa, a zdaj boš pa kuhala ali kaj?« Gre za podjetniško idejo, jih je prepričevala. Tudi Karin se ni pustila odvrniti od projekta. Izbrali sta ime in logotip, oblikovali vizijo podjetja in se tako rekoč brez denarja spustili v nekaj, kar jim je prinašala ogromno veselja. »Jaz sem imela v denarnici 300 evrov,« se je smejala Saša. »Jaz pa slabih 400,« je v smehu dodala Karin.
Nič več strahu in malodušja
Je bilo na začetku, ko sta se odločili pognati v ta projekt, kaj strahu? »Popolnoma nič,« je kot iz topa odgovorila Karin. »Nisva plačali položnic, v projekt pa sva se pognali z že prej omenjenim drobižem. Vse nama je govorilo, da sva na pravi poti. In še danes, če katero od naju oplazi kanček negotovosti, je druga vedno polna optimizma. To je najina tako posrečena simbioza. Od 22. novembra naju nekaj nosi na krilih dobre energije.«
December je bil poln izzivov in dela. Vladalo je predvsem velikansko zanimanje za catering na otroških zabavah. »Nič nama ni težko narediti, vsaka naročnikova želja je za naju izziv tako pri ustvarjanju okusov kot pri oblikovanju hrane za otroke. Obe sva sinovoma pripravljali hrano na podobne načine, jima izpolnjevali želje in si izmišljali oblike. Zdaj počneva to za druge otroke, in to s popolnoma enako predanostjo,« je pripovedovala Karin. »Za naju je velik izziv tudi v tem, da za otroke privlačno oblikujeva zdrave sestavine, ki jim sicer ne teknejo. Prizadevava si jih prepričati, da gre za dobre kombinacije, in vedno vse pojedo s slastjo. Najlažje bi bilo namaze kupiti, midve pa raje sami narediva zdrave zelenjavne namaze za otroške sendviče. Ne laževa ne sebi ne drugim. Želiva, da najina ponudba in kulinarika rasteta na zdravih temeljih.«
Družinsko kosilo za pet evrov
Seveda pa v njuni ponudbi ni samo otroška hrana, temveč tudi catering za različne priložnosti in poslovna srečanja. Hkrati se ukvarjata s preoblikovanjem tradicionalnih slovenskih jedi na sodobnejše načine. Načrtujeta svoj domači vrt, poleg tistega, ki ga Karin že ima. Naredili sta tudi že celo vrsto marmelad in ustvarili svoj recept za domačo nutelo. Res je, da garata vsak podaljšani vikend, da jima sanje in načrti ne dajo spati ter sta včasih utrujeni. Vendar pa je najpomembneje, da nista nikoli slabe volje, da ni strahu pred prihodnostjo, pa tudi ne občutka brezupa. »Zdaj točno veva, kaj si v resnici želiva početi v življenju,« je povedala Karin. »In vse delava po načrtih. 'Zmoreva' – to je najina zmagovita mantra,« je dodala Saša.
Lepo ju je bilo poslušati, še lepše pa je bilo okušati njune jedi. Kosilo, ki sta nam ga pripravili za pet evrov, nam je še kako teknilo. Treba se je potruditi, nekaj malega vnaprej načrtovati, pravočasno opraviti nakupe in imeti veselje do lepega pogrinjka, sta prikimavali. Na Facebooku že ponujata nekaj jedilnikov za poceni družinska kosila.
Kako sta prišli do te ideje?
Saša se spominja, kako je njena mama, vdova po prezgodnji smrti moža, nekdaj obračala težko prisluženi denar in kako je želela takrat, ko ga je dobila, njej in njenemu bratu ponuditi največ. »Moja mami je ljubeča in nama je želela najboljše. Jaz pa sem že takrat vedela, da bi lahko, denimo, namesto najboljših žemljic in sveže narezane mortadele ter še kakšnega sladkega prigrizka iz trgovine za precej manj denarja pripravila polnovreden obrok, ki bi ga midva lahko jedla celo dvakrat. Ni imela ne časa ne znanja, da bi finančno konstrukcijo obrnila drugače. Ljudje v stiski pogosto nimajo moči, da bi iskali premišljene izhode in rešitve. Tudi zato sem si želela, da s Karin – ki zna iz najpreprostejših sestavin pričarati okusen obrok – svetujeva finančno šibkejšim in jim pokaževa, da se da polnovredna in okusna družinska kosila narediti tudi s petimi evri,« je razlagala Saša.
Pogumni dekleti sta tako svojemu projektu dodali še družbeno odgovorno noto. Poslovno idejo Saše in Karin je pohvalil celo vrhunski kuhar Janez Bratovž in privolil v status njunega ambasadorja. Prijazno jima je prikimal tudi kuharski mojster Tomaž Kavčič. »Presrečni sva. Kajti od trenutka, ko sva zaplavali proti toku in je bilo videti, da bo najino delo mukotrpno, se nama ves čas spontano ponujajo roke, ki nama pomagajo. Ves čas spoznavava samo dobronamerne in zanimive ljudi,« sta sklenili svojo zgodbo Saša in Karin.
Jedilnik za pet evrov:
Korenčkova juha s koriandrom: Sestavine: 4 veliki korenčki, ½ čebule, 1 l zelenjavne osnove, pest sesekljanega koriandra, ščepec soli in popra, žlica rastlinskega olja (skupaj 0,80 evra).
Na segreto olje stresemo na kolobarje narezano korenje in čebulo ter dušimo 5 minut. Dodamo zelenjavno osnovo in sesekljan koriander. Kuhamo 10 minut, tako da je korenje kuhano. Odstavimo z grelne plošče in s paličnim mešalnikom spasiramo. Serviramo s popečenim kruhom.
Medena piščančja krila s krompirjevimi vetrci in kumarično solato: Sestavine: 8 piščančjih kril. Za marinado: 1 srednje velika čebula, žlica medu, 2 žlici sojine omake, žlica naribanega ingverja, ščepec timijana (skupaj 3,10 evra).
Vse sestavine za marinado zamešamo in prelijemo čez piščančja krila. Mariniramo vsaj 2 uri. V segreti ponvi pečemo marinirana piščančja krila 15–20 min.
Sestavine za krompirjeve vetrce: navaden krompir, 1 jajce, ščepec soli, 3 žlice masla, 1 dl mleka, 3 žlice sesekljanega drobnjaka (skupaj 0,40 evra).
Skuhamo krompir in naredimo pire ter vanj vmešamo eno celo jajce. Z zmesjo napolnimo vrečko za brizganje ali navadno plastično vrečko, pri kateri na spodnjem robu odrežemo en kot. Na peki papirju oblikujemo krompirjeve vetrce in jih deset minut pečemo pri 200 stopinjah Celzija.
Solata: Sestavine: 1 kumara, 1 navadni jogurt, ščepec soli in ščepec mletega popra (skupaj 0,30).
Kumaro narežemo na 1 centimeter debele kolobarje, odstranimo sredico, posolimo, začinimo s poprom in prelijemo z jogurtom. Vse lepo pomešamo. Če vam je ostalo še kaj drobnjaka, ga lahko po vrhu potresete za dekoracijo.
Pomarančna sladica: Sestavine: 1 pomaranča, 2 jajci, 100 g masla, 75 g sladkorja, 100 g moke, ½ pecilnega praška (skupaj 0,70 evra).
Pomarančo prerežemo na polovico. Iz ene polovice iztisnemo sok, drugo polovico narežemo na tanke rezine. V posodi zamešamo moko in pecilni prašek. Jajca, maslo in sladkor stepemo z mešalnikom in postopoma dodajamo moko s pecilnim praškom. Na koncu dodamo še sok polovice pomaranče. Z zmesjo napolnimo modele za mini pite ali mafine, na vrh pa položimo rezino pomaranče. V predhodno segreti pečici pečemo sladico v modelih za mafine ali mini pite 30 minut pri 150 stopinjah Celzija.
Skupni strošek za štiričlansko družino: 5,30 evra.
