Blok majhnih otoških držav je spremenjeno besedilo označil za izboljšanje, vendar ponovil zaskrbljenost glede prehoda od fosilnih goriv.
Težko pričakovan osnutek končnega dogovora o globalnem pregledu stanja na področju izvajanja pariškega sporazuma, s katerim so na podnebnih konferenci v Dubaju postregli v jutranjih urah, v skladu s pričakovanji ne vsebuje termina odprave fosilnih goriv, čeprav so fosilna goriva prvič v zgodovini vanj vsaj umeščena. So pa odločevali vanj umestili zavezo prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih. Po informacijah STA je vodstvo konference v primerjavi z vsebino ponedeljkovega osnutka ponudilo ambicioznejši dokument, predvsem kar zadeva področja blaženja podnebnih sprememb oziroma usode fosilnih goriv.
Besedilo tokrat poziva k prehodu od fosilnih goriv v energetskih sistemih na pravičen in urejen način ter pospeševanju ukrepov v tem kritičnem desetletju, da bi do leta 2050 v skladu z izsledki znanosti dosegli neto ničelne izpuste toplogrednih plinov. Obenem državam predlaga tudi ukrepanje v smeri postopnega zmanjševanja uporabe energije iz premoga, ki ne uporablja tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika. Na drugi strani pa ne predlaga zmanjševanje uporabe energije iz premoga, ki uporablja navedene tehnologije, glede katerih okoljevarstveniki opozarjajo na številna zavajanja, ko je govora o njihovih učinkih.
Besedilo poziva tudi k "čimprejšnji odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, ki ne naslavljajo energetske revščine ali pravičnega prehoda".
Dober le toliko, kolikor je dobro njegovo izvajanje
"V kratkem času smo skupaj prehodili dolgo pot. Trdo smo delali, da bi zagotovili prihodnost za naše ljudi in planet. Okrepili ste svoja prizadevanja, pokazali ste prilagodljivost, skupni interes ste postavili pred lastnega," je v govoru na plenarni seji dejal predsedujoči konferenci sultan Ahmed al Džaber, čigar vloga kot vodje nacionalne naftne družbe Združenih arabskih emiratov je ob začetku konference sprožala številne kritike med okoljskimi nevladnimi organizacijami.
Združeni arabski emirati so po njegovih besedah upravičeno ponosni na svojo vlogo pri preobrazbi planeta. "Svet je moral najti novo pot. In s tem, ko smo sledili naši zvezdi severnici, smo našli to novo pot," je dejal. Po njegovih besedah je končni rezultat dolgotrajnih pogajanj trden akcijski načrt, ki ohranja cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.
Kot je opozoril, je sporazum dober le toliko, kolikor je dobro njegovo izvajanje. Danes sprejeti dokument je prinesel sicer zgodovinsko prvo omembo vseh fosilnih goriv v zaključnem dokumentu podnebnih konferenc. Vodja programa ZN za podnebje Simon Stiell je zbrane delegate pozval, naj obljube iz sporazuma, ki poziva k prehodu od fosilnih goriv, zdaj spremenijo v dejanja.
"Prvič v 30 letih bi lahko zdaj dosegli začetek konca fosilnih goriv," je pred začetkom plenarnega zasedanja dejal visoki predstavnik EU za podnebje Wopke Hoekstra.
Prvi odzivi
Prvi odzivi na novo objavljeno različico osnutka končnega dogovora so različni. Države EU in otoške države z njim ne morejo biti v celoti zadovoljne, saj so si prizadevale za odpravo fosilnih goriv. Ob tem prav tako ni konkretno določene časovnice, do kdaj naj bi se prehod od fosilnih goriv v energetskih sistemih dejansko zgodil.
Nestrinjanje z vsebino osnutka so na jutranjem protestu izrazili mladi okoljski aktivisti. Stephen Cornelius iz naravovarstvene organizacije Svetovni sklad za naravo (WWF) pa je izrazil razočaranje nad pomanjkanjem popolne odprave fosilnih goriv, a hkrati priznal, da osnutek dogovora "predstavlja pomemben trenutek".
O vsebini novo predstavljenega osnutka so medtem v jutranjih urah po lokalnem času potekala nova usklajevanja, države pa so se v dopoldanskem času sestale na plenarne seji, namenjeni potrjevanju končnih dokumentov.
Nezadovoljstvo in razočaranje
Ko so odločevalci, predstavniki držav, včeraj za zaprtimi vrati stikali glave in iskali kompromis, se je na ploščadi v bližini dvoran odvijala povsem drugačna slika. Tam so se zbrali mladi in aktivisti iz različnih držav po svetu, nezadovoljni nad neodločnostjo politike, potekom in rezultatom podnebne konference. Kot smo že poročali, je ugandska Unicefova ambasadorka dobre volje Vaanessa Nakate je priznala, da je že utrujena od vsakoletnih razočaranj na podnebnih konferencah. Tudi letos ni nič drugače, saj so iz vsebine osnutka končnega dogovora izključili odpravo fosilnih goriv. Da bi bil COP28 uspešen, bi moral nujno obravnavati odpravo teh goriv, je izpostavila. "Če voditelji po 28 letih podnebnih konferenc ne uspejo odpraviti temeljnega vzroka podnebne krize, potem ne samo, da nas puščajo na cedilu, ampak zaradi njih izgubljamo zaupanje v celoten proces," je dodala.
Ni se obneslo
Zaupanje v uspeh konferenc je sicer že pred leti izgubil tudi Neil Harrison iz ameriške nevladne organizacije The Sustainable Development Institute. Kot je povedal za STA, se je na podnebno konferenco znova vrnil po osmih letih od sprejetja pariškega sporazuma. Po njegovi oceni pa je jasno, da se proces odločanja o boju proti podnebnim spremembam "od zgoraj navzdol" ni obnesel ter da bi morali pobudo prevzeti ljudje. O številčni udeležbi na konferenci pa je dejal, da ta zagotovo pomaga povečevati pritisk na odločevalce.
Nekateri aktivisti so izrazili tudi razočaranje nad dejanji lastnih držav. Camila Jardim iz organizacije Greenpeace Brazil je novinarjem dejala, da je bila šokirana, ko je Brazilija napovedala sodelovanje s skupino držav, velikih dobaviteljic nafte Opec. "To se ne bi smelo zgoditi. Brazilija se, tako kot mnoge druge države v razvoju, zanaša na prihodke od črpanja in izvoza nafte," je ocenila in dodala, da bi morala država izkoristiti potencial, ki ga ima na področju obnovljivih virov energije.
