Svet

Južna Afrika še vedno v primežu nepravičnosti

S.Č./STA
4. 12. 2023, 10.44
Posodobljeno: 4. 12. 2023, 10.45
Deli članek:

Pred skoraj 30 leti je politični voditelj in borec proti apartheidu Nelson Mandela Južno Afriko osvobodil rasnega zatiranja in jo popeljal v demokracijo. Svet je praznoval skupaj z Južnoafričani, ki so se nadejali boljše prihodnosti. Toda deset let po smrti Mandele se zdi, da država na skrajnem jugu Afrike ostaja v primežu nepravičnosti.

Reuters
"Njegova zapuščina ni prinesla nič drugega kot to, da so revni ostali revni, bogati pa bogati." Pa je res?

V torek bo minilo deset let od smrti Mandele, južnoafriškega nacionalnega junaka, ikone, dobitnika Nobelove nagrade za mir in prvega demokratično izvoljenega predsednika Južne Afrike. Tata Madiba, kot ga ljubkovalno imenujejo Južnoafričani, je imel vizijo t. i. mavrične države, vključujoče družbe, v kateri bi imeli vsi enake možnosti. Želel si je dobre izobrazbe, zdravstvene oskrbe in dostojnih delovnih mest za vse.

Toda od zapuščine borca za svobodo, ki je v zaporu na otoku Robben preživel 27 let, njegove kipe pa je mogoče najti skorajda povsod po svetu, je dandanes ostalo bore malo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Stopnje revščine, brezposelnosti in kriminala naraščajo, izobraževalni in zdravstveni sistem sta v razsulu. Vlado prežemata korupcija, nesposobnost in elitizem, državna podjetja propadajo. Brezposelnost med mladimi je več kot 60-odstotna, krizo pa poglablja tudi vse večji proračunski primanjkljaj.

Mandelov naslednjik prepovedal predpisovanje zdravil proti aidsu

V 60-milijonski Južni Afriki sicer že od leta 1994 z absolutno večino vlada Mandelova stranka, Afriški nacionalni kongres (ANC).

"Če bi bil Mandela danes tukaj, bi bil zelo razočaran nad trenutnimi razmerami," meni sociolog Roger Southall z univerze Witwatersrand v Johannesburgu. Da je Mandelova vizija družbe, ki nikogar ne pusti na cedilu, propadla, kaže tudi dejstvo, da je belo manjšino, ki je v času apartheida zatirala temnopolto večino, nadomestila temnopolta elita.

Že Mandelov naslednik Thabo Mbeki, ki je na oblast prišel leta 1999, ni bil deležen simpatij Južnoafričanov. Med drugim je zanikal, da virus HIV povzroča aids. Prepovedal je predpisovanje zdravil proti tej bolezni, kar je imelo za posledico smrt 330.000 Južnoafričanov.

Po Mbekiju se je na oblast zavihtel Jacob Zuma, čigar ime je postalo sinonim za "state capture" - izkoriščanje države z zlorabo oblasti. V zadnjih letih svoje vladavine med letoma 2009 in 2018 je večkrat stal pred sodiščem zaradi obtožb korupcije, pranja denarja in goljufij. Še vedno mu grozi do 25 let zapora, a so bila sojenja doslej že večkrat preložena.

Upanje, da bi kdo od voditeljev ANC sledil Mandelovi viziji in popravil napake stranke, je znova zraslo, ko je leta 2018 predsednik postal Cyril Ramaphosa. Vendar se je hitro izkazalo, da mu primanjkuje moči pri odločanju znotraj ANC.

Lik in delo Mandele ostajata as v rokavu ANC

Največji problem Južne Afrike že dolgo ni več boj temnopoltih proti belcem, temveč vse večja gospodarska nepravičnost. Po podatkih Svetovne banke ima država največji razkorak med bogatimi in revnimi na svetu. Povrhu imajo beli Južnoafričani še vedno v lasti nesorazmeren delež državne zemlje in zaslužijo tudi po 3,5-krat več kot temnopolti.

Toda razočaranje Južnoafričanov nad razmerami se vsaj zaenkrat na volitvah še ni odrazilo. Naslednje se obetajo prihodnje leto in čeprav se bo ANC verjetno obdržala na oblasti, bo morala po napovedih analitikov bržkone prvič oblikovati koalicijo z manjšimi strankami.

Lik in delo Mandele ostajata as v rokavu ANC, ki se še vedno opira na njegovo skoraj nedotakljivo podobo. Mandelova vizija je razstavni eksponat, s katerim se poskuša naredi vtis na vlagatelje ali volivce.

"Njegova zapuščina ni prinesla nič drugega kot to, da so revni ostali revni, bogati pa bogati,"

"Starejši morda to še vedno kupijo, mi pa ne," je za ameriški časnik New York Times povedala 22-letna Južnoafričanka. "Pravzaprav postaja malce moteče, da ko gre za volitve, v resnici ne storijo nič drugega, le znova pokažejo Mandelov obraz," je dodala.

Državi, bogati z rudninami, ostaja upanje, da bo iz ANC kmalu izšel novi Tata Madiba. Ali pa vsaj ambiciozen politik, ki bo blaginjo ljudi pripravljen postaviti nad lastne interese in bo sposoben izvesti strukturne spremembe. Zlasti mladi namreč menijo, da to Mandeli ni uspelo.

"Njegova zapuščina ni prinesla nič drugega kot to, da so revni ostali revni, bogati pa bogati," je dejal neimenovan študent univerze Witwatersrand in dodal, da svoboda ni zastonj.