Najmanj 5 ranjenih

Rusi nad Kijevom izvedli največji napad z droni od začetka vojne

J.V./STA
25. 11. 2023, 13.15
Posodobljeno: 25. 11. 2023, 13.25
Deli članek:

Ukrajinska zračna obramba je ponoči nad Kijevom sestrelila 71 ruskih brezpilotnih letalnikov, je sporočila ukrajinska vojska. Po njeni oceni je šlo za največji napad z droni na ukrajinsko prestolnico od začetka ruske invazije. Po navedbah kijevske mestne uprave je bilo v napadu ranjenih najmanj pet ljudi.

Profimedia
Ukrajinci naj bi nad Kijevom uničili 71 napadalnih brezpilotnih letalnikov tipa šahed 131/136.

"Zračne sile so uničile 71 napadalnih brezpilotnih letalnikov tipa šahed 131/136. Velika večina jih je bila uničena na območju Kijeva," je na družbenih omrežjih zapisala ukrajinska vojska.  Po besedah župana Kijeva Vitalija Klička je alarm za zračni napad trajal šest ur, padajoči ostanki dronov pa so poškodovali več stavb po vsem mestu in povzročili požare, med drugim v eni stanovanjski stavbi in vrtcu. "Sovražnik nadaljuje s terorizmom," je dodal. Med ranjenimi naj bi bil tudi 11-letnik. Ukrajinsko ministrstvo za energijo je sporočilo, da je po napadu brez elektrike v osrednjem delu Kijeva ostalo 77 stanovanjskih stavb in 120 drugih objektov. 

Profimedia
Padajoči ostanki dronov so poškodovali več stavb po vsem mestu in povzročili požare, med drugim v eni stanovanjski stavbi in vrtcu.

Alarmi ob napadu so se sicer sprožili tudi v regijah Sumi, Dnipropetrovsk in Mikolajiv. Nad regijo Dnipropetrovsk naj bi ukrajinske sile uničile tudi vodeno raketo. Skupno je sicer Rusija po navedbah ukrajinske vojske nad državo poslala 75 dronov, pri čemer so jih 74 sestrelili.

Napad na dan spomina na žrtve gladomora

Napad se je zgodil na dan, ko v Ukrajini obeležujejo dan spomina na žrtve gladomora oziroma velike lakote v letih 1932-1933, ko je v državi zaradi pomanjkanja hrane umrlo od sedem do deset milijonov ljudi. Lakoti je botrovala takratna politika Sovjetske zveze pod vodstvom Stalina, ko so oblasti v okviru kolektivizacije kmetijstva ukrajinskim kmetom zaplenile pšenico in druge pridelke. Po oceni nekaterih zgodovinarjev je želel Stalin s tem v takratni sovjetski republiki Ukrajini zatreti vsakršne zametke neodvisnosti.

"Več kot 70 šahedov v noči na dan spomina na gladomor (...). Rusko vodstvo je ponosno na to, da lahko ubija," je v luči tega na družbenih omrežjih zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Po njegovih besedah je poskušala Moskva Ukrajince podjarmiti in iztrebiti, kar pa ji ni uspelo. Ob tem je zatrdil, da Ukrajina ne bo nikoli pozabila "grozljivih zločinov genocida" in pohvalil dejstvo, da je število držav, ki so gladomor priznale za nameren zločin nad Ukrajinci, vse večje. Slovenija je gladomor za genocid priznala maja letos. Oblasti v Moskvi sicer zanikajo, da je lakoto v Ukrajini v letih 1932-1933 povzročila takratna sovjetska kmetijska politika in trdi, da je bila ta del širšega pomanjkanja, ki je prizadelo tudi ruske dele nekdanje skupne države.