Mirovni sporazum

Kitajska predlagala spoštovanje ukrajinskih meja, Zahod to ignorira

Žiga Kariž
3. 3. 2023, 20.15
Deli članek:

Kitajska je prejšnji teden objavila predlog mirovnega sporazuma, ki ga nista zavrnili ne Rusija ne Ukrajina, a so ob tem na Zahodu le zamahnili z roko. Zakaj?

Profimedia
Obisk Putina na Kitajskem je vzbudil strah, da bo Kitajska začela Rusiji dobavljati orožje.

Kitajska vlada je pretekli teden, ob obletnici vdora Rusije na ukrajinsko ozemlje, objavila predlog mirovnega sporazuma v dvanajstih točkah. Odzivi na predlog so bili različni, najbolj pa je zanimivo, da ga nista zavrnili ne Rusija ne Ukrajina. Volodomir Zelenski je celo izjavil, da ima v načrtu pot na Kitajsko, kjer bi se o iskanju rešitev za konec vojne pogovarjal s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. O tem, kdaj in kje naj bi se srečala, ni govoril. Veliko manj navdušenja je bilo za Zahodu. Ameriški predsednik Joe Biden je v obsežnem pogovoru za ameriško televizijo ABC News ob prvi obletnici ruske invazije na Ukrajino glede kitajskega mirovnega načrta dejal, da mu »ruski predsednik Vladimir Putin ploska«, torej »kako bi to lahko bilo dobro?«. »V načrtu nisem zasledil ničesar, kar bi nakazovalo, da je koristen za kogarkoli drugega kot za Rusijo,« je izpostavil. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg sta se na načrt odzvala z zadržanostjo. Kot sta poudarila ob robu proslav estonskega praznika neodvisnosti v Talinu, je Peking namreč že izbral stran v tem konfliktu.

Načrt Kitajske je kasneje komentiral tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki je pred zasedanjem Varnostnega sveta ZN v New Yorku dejal, da »ne gre za mirovni načrt, temveč dokument, v katerem je Kitajska povzela vsa svoja stališča, ki jih izraža že od začetka«. »Vsebuje zanimive razmisleke o uporabi jedrskega orožja, izmenjavi zapornikov in žitu. Ima tudi zanimivo konfiguracijo, s katero se je mogoče strinjati. Toda po mojem mnenju bi morala Kitajska, da bi bila verodostojna, obiskati tudi Kijev,« je dodal Borrell.

Profimedia
Joe Biden in Volodimir Zelenski

Rusija naj se umakne

O čem torej govori sporazum, ki ga Zahod zavrača? Zanimivo je, da so pod prvo točko Kitajci uvrstili spoštovanje suverenosti vseh držav, spoštovanje mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Kot je za nas povedal Uroš Lipušček, ki je kot dopisnik RTV Slovenija služboval tako na Kitajskem kot v ZDA, je »sporazum sicer zelo načelen, a vsebuje vse potrebne prvine in predvideva tudi nujnost spoštovanja ozemeljske integritete ter suverenosti držav, kar pomeni, da ne daje prav Rusiji, ampak posredno zahteva umik ruskih sil iz Ukrajine«. Na drugo mesto so Kitajci uvrstili zahtevo po opustitvi miselnosti hladne vojne, ob čemer so zapisali, da zaradi zagotavljanja varnosti ene od držav ne sme biti ogrožena varnost druge. Zapisano se nanaša na željo Ukrajine, da bi se pridružila zavezi Nato, oziroma na željo Nata, da se razširi na države, ki mejijo z Rusijo. Kot so še zapisali Kitajci, bi morale države delovati skupaj in tako preprečiti konfrontacijo blokov.

Primož Lavre
Lipušček meni, da Ukrajina lahko le sledi odločitvam Nata in ZDA.

Humanitarni del

Tretja točka se nanaša na takojšnjo prekinitev bojev, četrta na nadaljevanje mirovnih pogovorov, pri katerih se Kitajska zavezuje k sodelovanju in pomoči. Peta točka naslavlja humanitarno krizo in predvideva vzpostavitev humanitarnih koridorjev ter nudenje humanitarne pomoči, kar naj bi koordinirali Združeni narodi. Naslednja točka se nanaša na korekten odnos do vojnih ujetnikov, v skladu z mednarodnimi pogodbami.

Brez jedrskih groženj

Sedma točka govori o tem, da morata obe strani spoštovati Konvencijo o jedrski varnosti in preprečiti napade na civilne jedrske objekte, naslednja točka pa govori o tem, da se v vojni ne sme uporabljati jedrsko orožje in da nasprotujejo tudi grožnjam z uporabo jedrskega orožja. Hkrati je zapisano, da Kitajska nasprotuje raziskavam, razvoju in uporabi kemičnega in biološkega orožja.

Kitajci bi pomagali pri obnovi

Zadnji del mirovnega predloga se bolj ali manj nanaša na gospodarstvo in govori o tem, da se je treba izogibati enostranskim sankcijam, ki jih ne potrdi varnostni svet Združenih narodov. Sporazum vsebuje tudi zahtevo, da je treba zagotoviti izvoz žita iz Ukrajine in preprečiti, da bi posledice vojne vplivale na nabavne verige. Ob tem so Kitajci zapisali, da ekonomije ne bi smeli uporabljati kot orožja v politične namene. V zadnji točki sporazuma Kitajci izpostavljajo še pomembnost rekonstrukcije Ukrajine, kjer bodo z veseljem pristavili svoj lonček.

Kaj Zahod pričakuje od Kitajske?

Uroš Lipušček, kot že zapisano, meni, da gre za zelo načelen sporazum, ki mu ni kaj očitati in je absolutno sprejemljiv. Ta sporazum je po njegovem mnenju največ, kar lahko (načeloma nevtralna) Kitajska v tem trenutku da. Zakaj torej zadržanost Zahoda? Kot nam je povedal Lipušček, zato, »ker pričakujejo, da bo Kitajska Rusijo obsodila in decidirano zahtevala umik ruskih sil, vendar Kitajska, ki je bolj ali manj nevtralna v tem sporu, tega ne bo storila. Rusija je namreč njena zaveznica in Kitajska ne bo stopila neposredno na nasprotno stran, še posebno ker je veliko neurejenih vprašanj med Kitajsko in ZDA.« Lipušček meni, da Kitajci za rešitev ukrajinski krize pričakujejo boljše odnose med ZDA in Kitajsko. Dodaja, da če ne bo globalnega dogovora o sporazumevanju med velikimi silami, torej tudi med Kitajsko in ZDA, je iluzorno pričakovati rešitev konflikta v Ukrajini.

Miru še ni na obzorju

A nič ne kaže na otoplitev odnosov med ZDA in Kitajsko. Čeprav je Joe Biden še pred tednom dni govoril, da ni dokazov o tem, da bi Kitajska nameravala Rusiji dobaviti orožje, se na srečanju G20, ki poteka v Indiji in kjer so tudi zunanji ministri ZDA, Rusije in Kitajske, govori skorajda samo o tem. Medtem Washington Kitajski grozi z novimi vseobsežnimi sankcijami, v isti sapi pa so objavili, da bodo Tajvanu, ki ga Kitajska šteje za svoje ozemlje, prodali za 619 milijonov dolarjev streliva za vojaška letala. Glede na vse zapisano torej poti k miru še ni na obzorju. »Še posebej zdaj, ko se je začela velika ruska ofenziva. Rusi so, kot kaže, trenutno v veliki prednosti, in če jim bo uspelo prebiti fronto pri Bahmutu, bodo zagotovo vztrajali pri vojaškem in ne političnem reševanju te krize. Menim, da lahko v prihodnosti pričakujemo le še zaostrovanje te krize, ne pa začetek političnega reševanja, pa čeprav se je v proces aktivno vključila tudi Kitajska,« zaključi Lipušček.