Danska

Ukinili bodo dela prost dan, da bo več denarja za vojsko

G.G./STA
1. 3. 2023, 10.49
Posodobljeno: 1. 3. 2023, 11.07
Deli članek:

Danski parlament je v torek sprejel sporni zakon o ukinitvi državnega praznika z letom 2024, da bi lahko več sredstev namenili za obrambni proračun.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Kljub nasprotovanju opozicije, sindikatov in verskih predstavnikov ter protestov proti zakonu, na katerih se je v začetku februarja zbralo kar 50.000 ljudi, so poslanci v torek zakon sprejeli s 95 glasovi proti 68. Gre za enega prvih ukrepov nove danske vlade socialdemokratske premierke Mette Frederiksen, ki je na položaju od decembra lani.

Ukinitev praznika veliki molitveni dan, ki ga praznujejo četrti petek po veliki noči, je vlada napovedala januarja v okviru prizadevanj, da bi v skladu z zahtevami zveze Nato do leta 2030 povečala obrambni proračun na dva odstotka bruto domačega proizvoda. Zaradi ruske invazije na Ukrajino ga namreč želi povečati tri leta prej, kot je sprva načrtovala.Po ocenah vlade bi lahko na ta račun prihranili okoli 430 milijonov evrov.

Veliki molitveni dan je sicer eden od enajstih državnih praznikov na Danskem, ki so tudi dela prosti dnevi.

Premierka je v predstavitvi predloga januarja ocenila, da en deloven dan več ne bo problem, saj se država "sooča z ogromnimi izdatki za obrambo in varnost, zdravstvo in zeleni prehod". 

V Sloveniji je leta 2012 na ogorčenje prebivalcev vlade Janeza Janše kot dela prost dan ukinila 2. januar. Čez štiri leta so pod vlado Mira Cerarja popravili "napako" in 2. januarja je od takrat spet dela prost dan.