Razpad EU bi pomenil hud upad blaginje v državah članicah. Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca bi se glede na leto 2014 najbolj skrčil na Malti in v Luksemburgu, za skoraj 20 odstotkov, najmanj pa v Španiji in Grčiji, za okoli štiri odstotke. V Sloveniji bi v primeru tega scenarija zgrmel za nekaj manj kot 10 odstotkov, je objavil nemški Ifo.
Kje bi bilo najslabše in kje najboljše?
Če bi EU razpadla, bi BDP na prebivalca na Malti v primerjavi z letom 2014 nazadoval za 19,4 odstotka, v Luksemburgu pa za 18,1 odstotka. Več kot desetodstoten padec bi imeli še v Estoniji (-11,8 odstotka), na Slovaškem (-11,6 odstotka), Madžarskem (-11,5 odstotka) in v Belgiji (-10,2 odstotka). Sledi Slovenija s padcem za 9,99 odstotka, je razvidno iz pred kratkim objavljene raziskave organizacij Ifo in EconPol Europe.
Na drugi strani bi se življenje ob dezintegraciji EU najmanj poslabšalo v Španiji in Grčiji, pri čemer bi se BDP na prebivalca v obeh primerih znižal za 3,7 odstotka. Manj bi bila prizadeta tudi nekatera druga velika gospodarstva, kot so Nemčija (-5,7 odstotka), Francija in Italija (obe -4,1 odstotka).
Kot so izpostavili raziskovalci, bi bile posebej prizadete države, ki so neto prejemnice evropskih sredstev, medtem ko bi neto vplačnice v evropski proračun iz tovrstnega položaja izšle nekaj bolje. A tudi te države bi mnogo več izgubile kot pridobile, je podčrtala raziskovalka Jasmin Gröschl. Nemčija bi denimo na račun ukinitve dolžnosti vplačevanja v blagajno EU padec BDP na prebivalca ublažila za 0,2 odstotne točke, a bi jo razpad vseh dogovorov, sklenjenih v okviru unije, še vedno stal prek pet odstotkov BDP na prebivalca.
