Varnostni svet ZN

"Rusija v Ukrajini ustvarja pekel"

J.P./STA
24. 2. 2023, 21.07
Posodobljeno: 24. 2. 2023, 21.23
Deli članek:

Ob današnji obletnici ruske invazije na Ukrajino je v New Yorku potekalo zasedanje Varnostnega sveta ZN na ministrski ravni. Začetek zasedanja so zaznamovali z minuto molka, generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je uvodoma dejal, da "Rusija v Ukrajini ustvarja pekel".

Profimedia
Varnostni svet ZN je ob obletnici ruske invazije razpravljal o razmerah v Ukrajini.

Današnjega zasedanja se je udeležil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki je nastopil takoj za Guterresem in ponovil kritike na račun Rusije, ki jih je izrekel že na četrtkovem zasedanju Generalne skupščine ZN.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je nato zaprosil za minuto molka v spomin na vse žrtve spopadov v Ukrajini, ne le za "žrtve agresije", kot je to ubesedil Kuleba. Prisotni so njegovi prošnji ugodili, zatem pa je plaz kritik na račun Rusije nadaljeval Ian Borg, zunanji minister Malte, ki februarja predseduje Varnostnemu svetu, za njim pa državni sekretar ZDA Antony Blinken.

Pravi pekel

"Življenje Ukrajincev je pravi pekel," je poudaril Guterres in predstavil dejstva o družbenih posledicah ruske invazije. Dejal je, da okrog 17,6 milijona ljudi oziroma 40 odstotkov ukrajinskega prebivalstva potrebuje humanitarno pomoč in zaščito, 30 odstotkov delovnih mest v državi pa je bilo uničenih.

Več kot osem milijonov Ukrajincev je pobegnilo v druge dele Evrope, 5,4 milijona pa jih je notranje razseljenih, kar pomeni krizo, kakršne v Evropi ni bilo že desetletja, je dejal generalni sekretar ZN.

Dodal je, da je bila polovica ukrajinskih otrok prisiljena zapustiti svoje domove, zato so izpostavljeni večjemu tveganju nasilja, zlorabe in izkoriščanja.

Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je že dokumentiral na desetine primerov spolnega nasilja nad moškimi, ženskami in dekleti, ki je povezano z vojno, je opozoril.

Na tisoče zdravstvenih ustanov in šol je bilo poškodovanih ali zaprtih, v mrzli zimi pa je bila uničena infrastruktura, ki zagotavlja življenjsko pomembne storitve, kot so ogrevanje in oskrba z vodo ter energijo.

Pravica do veta

Guterres je poudaril, da se je Varnostni svet ZN na temo Ukrajine sestal 40-krat, vendar ni sprejel nobene odločitve.

Odločitev tudi danes ne bo sprejemal, ker ima Rusija kot stalna članica pravico do veta, vendar pa je 141 držav članic 193-članske Generalne skupščine ZN v četrtek izrazilo svoje mnenje z glasovanjem za resolucijo, ki poziva k miru in umiku ruske vojske iz Ukrajine.

Jedrsko tveganje

Generalni sekretar ZN je danes v slogu četrtkove resolucije zatrdil, da svet potrebuje mir v skladu z Ustanovno listino ZN in mednarodnim pravom.

Ob tem je obsodil ruske namige o uporabi jedrskega orožja. "Takšne grožnje so povečale jedrsko tveganje na raven, ki je nismo videli od najtemnejših dni hladne vojne," je dejal in dodal, da je to nesprejemljivo.

Blinken je med drugim posvaril pred začasnimi prekinitvami ognja, ker mora biti mir trajen. Začasne prekinitve bi koristile le Rusiji za oddih, utrditev nadzora nad zasedenimi območji Ukrajine in dodatno oboroževanje, je opozoril in ponovil, da se lahko vojna nemudoma konča, če Rusija preneha z agresijo in se umakne.

Strateško uničenje

Nebenzija je medtem ponovno obtožil Ukrajino in zahodne države, da želijo strateško uničiti in razbiti Rusijo. Obtožil jih je, da želijo rusko vdajo, in ponavljal, da se Rusija v Ukrajini bori proti nacistom. Nanizal je še več spornih ruskih stališč, med drugim to, da sta Nemčija in Francija s sporazumom iz Minska Ukrajini le kupovali čas, da se pripravi na vojno z Rusijo.

Kuleba pa je ocenil, da bo Putin izgubil vojno prej, kot se zaveda, in pozval k ustanovitvi mednarodnega sodišča za vojne zločine po vzoru procesov iz Nürnberga za kaznovanje nacističnih vojnih zločincev. Obsodil je nasilno izselitev več tisoč otrok iz Ukrajine v Rusijo in dejal, da je to "najverjetneje največja državna ugrabitev otrok v zgodovini sodobnega sveta".

Britanski minister James Cleverly je dejal, da Rusija na dan izgublja po 800 mož, Putinov režim pa obtožil, da žrtvuje vojake za sebične interese. "Zasedba ozemlja na vzhodu in jugu Ukrajine je imperialistična ekspanzija, za katero umira po 800 ruskih vojakov na dan. Za njegov ego plačujejo z lastnimi življenji," je dodal Cleverly in zagotovil nadaljevanje britanske vojaške pomoči Ukrajini.

Rusija v Varnostnem svetu ZN danes ni imela pravih zaveznikov, ki bi se odločno in neposredno postavili na njeno stran. Morda bi se lahko to spremenilo naslednje leto, če Belorusiji v tekmi za sedež vzhodnoevropske skupine v VS ZN uspe premagati Slovenijo. Volitve bodo 6. junija.

Malce bolj naklonjene Moskvi so sicer zvenele izjave madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta, ki je opozoril na to, da Ukrajina v določenih delih sveta ne uživa tolikšne podpore kot na Zahodu. Szijjarto je dejal, da niti sama Evropa ni povsem enotna, medtem ko sili svet, da sprejme njene poglede in iz regionalnega spopada ustvarja globalno vojno. Zavzel se je za takojšnjo prekinitev ognja in začetek mirovnih pogajanj.