Še preden so včeraj popoldne za javnost odprli westminstrsko dvorano, da se lahko vsakdo še zadnjič pokloni kraljici Elizabeti II., se je pred zgradbo že dolgo prej vila dolga vrsta čakajočih. Nekateri so tam dobesedno taborili že eno noč prej, samo da bi bili med prvimi, ki bi se lahko sprehodili mimo kraljičine krste iz hrastovine.
Prva v vrsti, poroča BBC, je bila Vanessa Nathakumaran, ki je na prizorišče prišla že 48 ur prej – tako dolgo čakanje za minuto in pol dolg sprehod čez dvorano mimo krste. »A bil sem tam na njeni zadnji poti. Trenutek, ko sem se priklonil tej veličastni ženski … Še enkrat bi šel skozi vse čakanje za to,« je vzhičen in s solzami v očeh za BBC povedal eden od teh, ki so bili prvi v vrsti.
Ljudje vseh narodnosti in celo iz drugih koncev sveta so torej že dva dni prej stali v vrsti, nekateri so s seboj prinesli šotore, spalne vreče ali stole, ne glede na dež in mraz. Prostovoljci so delili tople napitke, ljudje v vrsti so si med seboj delili hrano in prigrizke, naročali dostavo, bližnji prebivalci pa so jim posojali stole, odeje in dežnike. Popoldne se je vrsta le še daljšala, na vrhuncu zvečer se je menda vila skoraj pet kilometrov, kar pa zagotovo še ni višek, predvidevajo oblasti, ki so zaenkrat ograje postavile po dolžini okoli 16 kilometrov.
Kako se ljudje noč in dan zgrinjajo mimo krste, sicer lahko tudi v živo gledate preko YouTuba:
Ob krsti ves čas stoji častna četa različnih stražarjev (vojaki, marinci, služabnik …), ki morajo biti popolnoma pri miru in kot znak žalovanja s sklonjeno glavo gledajo v tla. Ponoči je že prišlo do prvega preplaha: eden od kraljevih vojakov se je nenadoma zrušil na tla, naravnost na nos. Na pomoč mu je prihitelo bližnje osebje in ga odpeljalo stran, njegovo mesto pa je zamenjal nov stražar. Vojaki, ki morajo stati na vseh štirih straneh krste, sicer vsakih dvajset minut zamenjajo položaje, a vsega skupaj nepremično stojijo po šest ur.
