Požgana zemlja

Ukrajinci se ne bodo odpovedali svojemu ozemlju, prosijo za težko orožje

S.R.
23. 5. 2022, 07.16
Posodobljeno: 23. 5. 2022, 10.17
Deli članek:

Prebivalce številnih ukrainskih mest zlasti na vzhodu in jugu države so tudi danes zjutraj prebudile sirene, ki opozarjajo na zračne napade.

Reuters
Uničen ruski oklepnik nedaleč od Harkova.

Kot je znano, je ruska vojska v zadnjih tednih okrepila napade na območju Donbasa, po poročanju Reutersa pa o silovitem obstreljevanju poročajo tudi iz regije Nikolajev na jugu. Ukrajinske oblasti so navedle, da Rusija za prevlado na vzhodu uporablja strategijo »požgane zemlje,« pri čemer so zavrnile možnost prekinitve ognja, če bi se morali za to odpovedati delu svojega ozemlja.

»Vojna se mora končati s popolno obnovitvijo ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine,« je včeraj dejal vodja ukrajinskega predsedniškega urada Andrij Jermak. Podporo Ukrajini je včeraj v Kijevu izrazil tudi poljski predsednik Andrzej Duda, ki je nagovoril ukrajinski parlament. Po navedbah Dude mora mednarodna skupnost od Rusije zahtevati popoln umik. Dejal je, da bi žrtvovanje ozemlja pomenilo »hud udarec« za celoten Zahod. Kot je poudaril Duda, lahko o svojih prihodnosti odloča izključno Ukrajina.

Že v soboto je možnost, da bi se zavoljo prekinitve ognja odpovedali ozemlju, zavrnil glavni ukrajinski pogajalec in svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. Kot je pojasnil, bi Rusija prekinitev ognja, h kateri sta nedavno pozvala italijanski premier Mario Draghi in ameriški obrambni minister Lloyd Austin, izkoristila le za to, da bi se v Ukrajino vrnila močnejša. Duda je na drugi strani ukrajinskim poslancem zatrdil, da nobena odločitev ne bo sprejeta brez njih. Obenem se jim je zahvalil, da Evropo branijo pred »ruskim imperializmom.«

Ukrajinski parlament včeraj z absolutno večino za tri mesece podaljšal razglasitev vojnega stanja in splošne mobilizacije. Od razglasitve 24. februarja so v Ukrajini ukrep podaljšali že dvakrat, a doslej vedno za en mesec. Tokrat bo ostal v veljavi do 23. avgusta. Za trimesečno podaljšanje so se po navedbah predstavnika ukrajinskega predsednika na ustavnem sodišču Fedira Venislavskija odločili, ker »protiofenziva terja več časa kot obramba.« Ukrajinci, stari od 18 do 60 let, tako še vedno ne morejo zapustiti države, razen če imajo za to posebno dovoljenje.

Želijo težko orožje

Ukrajinske oblasti so ponovno opozorile Zahod na potrebo po težkem orožju, ki bi jim omogočil protinapade za ponovno zavzetje ozemlja pod ruskim nadzorom. »Pogajati se z državo, ki jemlje ljudi za talce? Imamo boljšo idejo. Svet se mora dogovoriti o dostavi raketometov in drugega potrebnega težkega orožja v Ukrajino za osvoboditev Črnega morja,« je po poročanju STA na Twitterju zapisal Podoljak. S tem se je odzval na namige ameriških medijev, da se je Kijev pripravljen pogajati z Moskvo o deblokadi svojih pristanišč ob obali Črnega morja.

Oborožitev ukrajinske vojske s težkim orožjem tako po navedbah Kijeva ostaja ključna potreba za zajezitev ruske ofenzive, ki trenutno poteka na vzhodu Ukrajine, zlasti v regiji Lugansk, kjer ruske enote po navedbah ukrajinskih oblasti nadzorujejo več kot 90 odstotkov ozemlja. Ruska vojska je medtem okrepila svoja prizadevanja za zavzetje mesta Severodoneck, navaja generalštab ukrajinskih oboroženih sil. Okrepili naj bi uporabo letal, da bi uničili ukrajinsko ključno infrastrukturo na območju aktivnih bojnih operacij, še poroča STA.