Odstop Rusije od pogodbe o odprtem nebu je danes potrdil še zgornji dom ruskega parlamenta. Spodnji dom je odstop potrdil že sredi maja, zdaj pa ga mora podpisati samo še ruski predsednik Vladimir Putin, kar velja zgolj za formalnost, saj je on predlagal odstop od pogodbe.
Potrditev v svetu federacij je bila zadnji pomemben korak k dejanskemu odstopu od pogodbe o odprtem nebu, ki je bila podpisana leta 1992, veljati pa je začela leta 2002.
Prve odstopile ZDA
Rusija se je za odstop od pogodbe odločila, potem so to pred približno enim letom pod vodstvom tedanjega predsednika Donalda Trumpa storile ZDA. Ameriška vlada predsednika Joeja Bidna je konec maja Moskvi sporočila, da se ne namerava vrniti k pogodbi.
Podpisnica pogodbe tudi Slovenija
Trenutno v pogodbi poleg Rusije sodeluje še 32 držav, večinoma članice zveze Nato, od leta 2004 tudi Slovenija. Njen namen je krepitev varnosti in zaupanja v evroatlantskem prostoru. Pogodba določa režim zračnega opazovanja in snemanja, uporabo in razširjanje pridobljenih informacij. Vsaka pogodbenica ima pravico izvajati opazovalne lete nad ozemljem drugih držav pogodbenic in dolžnost sprejemati opazovalne lete nad svojim ozemljem s strani drugih držav v skladu z določenimi kvotami.
