Bruselj

Nadaljevanje pogajanj o svežnju za obnovo Evrope, Slovenija podprla Madžarsko in Poljsko

A.S./STA
19. 7. 2020, 13.45
Posodobljeno: 19. 7. 2020, 13.57
Deli članek:

Voditelji članic EU danes v Bruslju nadaljujejo pogajanja o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Zasedanje, ki je bilo sprva predvideno kot dvodnevno, se je zavleklo še v tretji dan. Danes se pričakuje nov pogajalski predlog, na podlagi katerega bodo voditelji še v tretje poskušali zagotoviti preboj.

Reuters
Voditelji članic EU danes v Bruslju nadaljujejo pogajanja o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa.

Voditelji na prvem srečanju v Bruslju od uvedbe pandemičnih omejitev poskušajo doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

Ključna vprašanja v končnici pogajanj so obseg svežnja in rabati za nekatere neto plačnice, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, izračunavanje nacionalnih ovojnic, pogojevanje in upravljanje ter lastni viri.

Včeraj brez dogovora

Voditelji članic EU so včeraj drugi dan celodnevnih pogajanj končali brez preboja pri iskanju dogovora. Danes se pričakuje nov pogajalski predlog.

Neuradno se omenja, da je predvideno nadaljnje zmanjševanje nepovratnih sredstev in večanje obsega posojil. S tem bi šel predsednik Evropskega sveta Charles Michel še bolj naproti varčni četverici - Nizozemski, Avstriji, Danski in Švedski, ki ob podpori Finske že vseskozi zahteva zmanjšanje obsega nepovratnih sredstev.

Temeljna razhajanja naj bi bila na osi varčne četverice ter Rima in Madrida glede višine nepovratnih sredstev. V ospredju pa je tudi vprašanje pogojevanja oziroma upravljanja sredstev iz sklada za okrevanje.

Madžarsko in Poljsko podprla Slovenija

Od prekinitve drugega dne zasedanja pa je v ospredju vprašanje povezave med spoštovanjem vladavine prava in sredstvi iz proračuna. Madžarska in Poljska že vseskozi nasprotujeta načrtovani povezavi med evropskim denarjem in spoštovanjem vladavine prava in po navedbah diplomatskih virov ju je pri tem v razpravi na vrhu podprla tudi Slovenija.

Britanski časnik FT je v povezavi s tem na Twitterju zapisal, da "se Madžarska, Poljska in Slovenija upirajo sistemu, ki bi povezal denar s spoštovanjem temeljnih pravic".

Janez Janša se je na ta tvit odzval z besedami: "Narobe. Želimo samo to, da za vse veljajo enaki standardi. Za Poljsko, Slovenijo, Luksemburg, Madžarsko, Nemčijo ... Enaki standardi glede neodvisnega sodstva, medijev, svobode govora ... Nikakor nikjer ne podpiramo selektivnega pravosodja in dvojnih standardov."

Janša je v izjavi ob prihodu na današnje zasedanje sicer ocenil, da je bilo nekaj napredka narejenega in da se je veliko stvari razčistilo. Pričakuje, da bodo danes od stranskih tem prešli na številke, ki so ključne za to, da Evropa čim hitreje okreva po pandemiji ter da se porabi sredstva iz večletnega proračuna unije za vse zastavljene cilje.