Glavna preiskovalka Sveta Združenih narodov za človekove pravice je v novem poročilu zapisala, da so Združene države Amerike kršile mednarodno pravo, ko so 3. januarja letos ubile generala iranske Revolucionarne garde Kasema Solejmanija. Solejmani je bil ubit v raketnem napadu, ko je v konvoju potoval po Iraku.

Posledic sicer ni za pričakovati, saj so ZDA Svet ZN za človekove pravice zapustile pred dvema letoma, ko so se z ostalimi državami skregale glede odnosa do Izraela in Kitajske.

Po napadu je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da je bila likvidacija nujna, saj da je Solejmani predstavljal "neposredno grožjo" Združenim državam, s tem, ko je "načrtoval teroristične napade" na ameriške interese. Trump je ocenil, da so z atentatom "preprečili vojno".

donald trump
Reuters
Donald Trump je v četrtek na zborovanju pred svojimi privrženci v Toledu na svoj način zagovarjal odločitev za napad na Kasema Solejmanija.

S tem se ne strinja preiskovalka Agnes Callamard, ki je v poročilu ZN zapisala, da so ZDA z napadeom neposredno kršile 2. člen ustanovne listine Združenih narodov. Ta člen namreč prepoveduje "grožnjo ali uporabo sile in članice poziva, naj spoštujejo suverenost, ozemeljsko celovitost in politično neodvisnost ostalih držav."

Dokazno gradivo, s katerim so ZDA podkrepile predsednikove besede, je bilo po mnenju Callamardove nezadostno. "Ni nobenih dokazov, da je general Solejmani načrtoval neposredni napad na ameriške interese, zlasti v Iraku, za kar bi bilo potrebno in upravičeno takojšnje ukrepanje," piše v poročilu. Callamardova je še dodala, da je to prvič v zgodovini ZN, da je neka država uporabila izgovor samoobrambe za politični atentat, storjen v tretji državi.

ZDA so ob tem kršile tudi teritorialno integriteto Iraka, saj so napad izvedle na ozemlju te iranske sosede, brez vednosti in dovoljenja iraške vlade.

Kasem Solejmani
Profimedia
Pokojni iranski general Kasem Solejmani.

Svet se bo sestal v četrtek, na seji pa bodo države članice omenjeno poročilo tudi obravnavale. A ker Združeni narodi ne posedujejo repreivnih zmogljivosti, posledic ni za pričakovati.

Konec prejšnjega meseca je Iran sicer za Trumpom, zaradi omenjenega atentata, razpisal mednarodno tiralico. Za pomoč pri prijetju je zaprosil tudi Interpol.