Državni instrument

Shema skrajšanega delovnega časa? Tako to rešujejo v Nemčiji, zanjo vlada veliko zanimanje

S.R./STA
9. 4. 2020, 14.27
Posodobljeno: 9. 4. 2020, 14.31
Deli članek:

O nemškem ključnem orodju za zaščito trga dela, shemi skrajšanega delovnega časa, zdaj intenzivno razmišlja tudi Slovenija.

Profimedia
V času pandemije se lahko v shemo vključijo podjetja, v katerih je ogroženih 10 odstotkov zaposlenih.

Nemška podjetja so za vključitev v državno shemo skrajšanega delovnega časa do ponedeljka zaprosila že za skoraj 650.000 zaposlenih, kar na tedenski ravni predstavlja 40-odstotno rast. Nemške oblasti sicer pričakujejo, da bo instrument koristilo več upravičencev kot med finančno krizo v letih 2008-2009.

Koliko zaposlenih bo na koncu vključenih, še ni mogoče reči, vodja agencije Detlef Scheele pa je prepričan, da zagotovo več kot 1,4 milijona, kolikor jih je bilo med krizo pred dobrim desetletjem. Vlada sicer ocenjuje, da bi lahko institut krajšega delovnega časa koristilo do 2,1 milijona ljudi. 

Prvič med finančno krizo

Shema skrajšanega delovnega časa sicer velja za ključno orodje Nemčije za zaščito trga dela. Ta je namreč zaradi epidemije novega koronavirusa, ki je omejila delovanje gospodarstva, močno na udaru. Nemci so shemo, ki delodajalcem nudi državno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa zaposlenih, in o kateri zdaj intenzivno razmišlja tudi Slovenija, prvič preizkusili med finančno krizo. Na voljo je vsem podjetjem, ki se prijavijo pri agenciji za delo. 

Donedavna so se lahko v shemo vključila podjetja, ki so poročala, da je ogroženih 33 odstotkov njihovih zaposlenih, ob pandemiji koronavirusa pa so nemške oblasti ta prag znižale na 10 odstotkov. 

Po podatkih agencije za delo prijave prihajajo iz vseh gospodarskih dejavnosti, največ pa jih je iz panog, ki so v času ukrepov za zajezitev širjenja virusa zaprte, denimo iz gostinstva. Institut koristijo tudi največja nemška podjetja, denimo avtomobilski velikan Volkswagen, ki je na ta način zaščitil 80.000 delovnih mest. 

Nemško gospodarstvo naj bi se v drugem četrtletju zaradi koronavirusne krize skrčilo za skoraj deset odstotkov.