Anna je zbolela 13. marca. Slišala je za novi koronavirus, a se ni preveč obremenjevala. "Boli me grlo, a gre le za prehlad," je po telefonu dejala svoji hčerki Teresi. "Vse bo v redu." A ob koncu tedna se je njeno stanje poslabšalo. Začela je grdo kašljati. Njena hči je nemudoma poklicala reševalne službe, nato pa le prestrašeno gledala v ekran svojega telefona. Na drugi strani je bila njena ostarela mama, ki je v hčerinih očeh videla strah. "Ne skrbi, bog me še noče," je Anna mirila svojo hči.

Njeno stanje se je v bolnišnici slabšalo iz dneva v dan, dobila je visoko vročino. Družina je zato hotela poklicati duhovnika, a bolnišnično osebje tega ni dovolilo. Bilo je namreč prenevarno.

Anna pa bolniškega maziljenja sploh ni potrebovala. Z boleznijo se je borila 13 dni in jo je premagala. Nedavno so jo odpustili iz bolnišnice. "V bolnišnici so rekli, da sem čudež. Morda sem res, a za to sem se trudila," je prepričana Anna.

Še nekaj časa bo moralo preteči, ko bo Anna lahko spet videla in objela svoje bližnje, ki so zdaj v samoizolaciji. Tudi kazinojev ne bo kmalu obiskala. A se ne pritožuje. "Imela sem dobrega moža in imam pet čudovitih otrok," je dejala za lokalne medije. "Živela sem tako dolgo, da sem videla svoje vnuke in pravnuke. Res sem srečnica."

Za vse obolele pa ima nasvet: "Res sem žilava, ampak veste kaj? Gre za pozitivno razmišljanje. Samo to," je prepričana 90-letnica. "Borite se. Imejte pozitivno držo. Molite. In pojdite iz postelje. Ne bodite v postelji ves čas. Tudi če samo sedite na stolu. Malce se morate premikati. Če je uspelo meni, lahko tudi vam!"