Kitajska vlada trdi, da se bori proti terorizmu, razkriti dokumenti pa dokazujejo nekaj drugega. Sodnega procesa proti aretiranim ni, so pa podrobni zapiski o njihovem načinu življenja. Med drugim je v dokumentih najti primer moškega, čigar žena je imela zakrit obraz, kar je običajna praksa številnih muslimank po celem svetu. V Xinjiangu pa je bilo to dovolj, da so moškega zaprli, leta 2017 pa poslali v delovno taborišče. 

Iz dokumentov ni razvidno, da se kitajska vlada z ukrepi proti Ujgurom bori proti skrajnežem. Le trije zaporniki naj bi bili člani skrajne islamske organizacije. Je pa iz dolgega seznama zapornikov po ocenah medijev razvidno, da Kitajska preganja Ujgure predvsem zaradi njihove vere in kulture. 

Nenavadni razlogi

Oblasti so že pred aretacijo podrobneje opazovale 311 oseb, ki so jih kasneje aretirale iz nenavadnih razlogov, kot so predolga brada, molitev, zakrivanje obraza ali preveč otrok. Osebe, ki so zavedene v dokumentih, so med letoma 2017 in 2018 poslali v taborišča. Dve tretjini zapornikov sta se lahko ob pogoju stalnega nadzora vrnili domov. 

Pri enemu Ujguru so zapisali, da se je v taborišču ideološko spreobrnil, prepoznal svoje napake in se pokesal. Moški "ne predstavlja več nevarnosti," je še pisalo ob priporočilu, da se lahko po izobraževanju vrne domov, kjer ga bodo nadzorovali. Veliko je odvisno tudi od ravnanja družine, ali bodo zapornika izpustili. 

Poleg več kot 300 zapornikov je na seznamu navedenih tudi njihovih več sto družinskih članov, sosedov in prijateljev. Skupno je v dokumentih več kot 1800 oseb s polnimi imeni in njihovimi navadami - ali molijo doma ob jedi, ali berejo koran itd. Do informacij so oblasti prišle s pomočjo modernih tehnologij nadzora, ki omogočajo tudi prepoznavanje obrazov. Pogosto zaslišujejo tudi cele družine. 

Mediji so prejeli dokumente konec lanskega leta in jih dlje časa preučevali. DW jih je prejel od ujgurskega akademika Abduwelija Ayupa, ki živi v izgnanstvu na Norveškem. Svojih virov zaradi varnosti ni izdal. Dokument ni žigosan ali podpisan, glede na vsebino pa je med drugim skladen s t. i. kitajskimi dokumenti, do katerih se je lani dokopal mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ).