Znova o umoru Cazinskega Ramba v BiH

Žrtev naj bi najprej pretepel s pištolo, potem ustrelil v glavo

S.S.
17. 2. 2020, 19.10
Deli članek:

Na okrožnem sodišču se bo ta teden znova začelo sojenje Mervanu Šljivarju, obtoženemu umora Nedžada Kličića v BiH. Šljivar je bil za umor že pravnomočno obsojen na 30 let zapora, sodbo pa so naposled razveljavili vrhovni sodniki in primer vrnili v ponovno odločanje.

Samo Strel
Mervan Šljivar ostaja v priporu zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti.

Zločin se je zgodil v noči na 14. september 2014 v lokalu Gold v Ostrožcu pri Cazinu, kamor so okoli pol ene zjutraj zakrinkani »vpadli« Mervan Šljivar in štirje pomagači. Kličić je sam sedel v loži, ko je do njega pristopil Šljivar in ga z devetmilimetrsko pištolo neznane znamke najprej pretepel, potem pa likvidiral s strelom v glavo.

Januarja lani ob razglasitvi sodbe je sodnica Vesna Podjed izpostavila, da je bilo kaznivo dejanje po oceni sodišča »nedvomno storjeno tako, kot navaja obtožnica« in »izredno premišljeno«. Šljivar je za ta namen angažiral Harisa Gredelja, Sabahudina Ikeljića, Dragana Pavlovića in Mehmeda Rekića (vsi so bili v BiH pravnomočno obsojeni za pomoč Šljivarju), jih opremil z orožjem in maskirnimi kapami, jim razdelil vloge in poizvedoval za Kličićem, po umoru pa je prebegnil v Slovenijo. Napad je sicer trajal le nekaj sekund; medtem ko je zakrinkana in oborožena četverica presenetila goste lokala, je Šljivar opravil svoje. Motiv je po oceni sodišča »brezobzirno maščevanje« zaradi Klilčićevega dolga denarja v neugotovljenem znesku, poleg tega je Kličić kazensko ovadil Šljivarja, ker naj bi pred hišo njegovih staršev vrgel bombo. »Med obtoženim in oškodovancem je šlo za resnejša nesoglasja, ki imajo izvor v prepovedanih poslih,« je dejala sodnica Podjedova. Šljivarju je prisodila najvišjo možno kazen za umor, 30 let zapora, ki jo je potrdilo tudi višje sodišče, a je obramba vztrajala in uspela na vrhovnem sodišču.

Obramba: zgolj indici, kaj pa dejstva?

Zagovornik obtoženca, odvetnik Blaž Mlinar Kovačič, je na drugi strani med sojenjem zatrjeval, da so Gredelj, Ikeljić, Pavlović in Rekić pred sodiščem lagali, da bi razbremenili sebe, poleg tega obtoženi niso dolžni govoriti resnice, tako da so krivdo pač naprtili Šljivarju. Spomnil je tudi, da v postopku pred našim sodiščem niso izpovedovali nič obremenilnega za njegovo stranko. Kot je znano, so se izgovarjali na slab spomin, da želijo začeti na novo, brez težav in zapletov, da so v strahu za lastno varnost … Kovačič Mlinar je izpostavil tudi, da ni prav nobenih materialnih dokazov, ki bi Šljivarja povezovali z umorom; bosanski organi niso našli nobenih njegovih bioloških sledi, niti orožja, s katerim je bil ustreljen Kličić. »Zadeva bolj ali manj temelji na indicih,« je poudaril in spomnil na primer Novič. »S tem kaznivim dejanjem nimam absolutno nič,« pa je takrat dejal Šljivar, ki se je med postopkom sicer branil z molkom.