Zgodovinska sodba

Hrvaško upravno sodišče istospolnemu paru priznalo pravico do rejništva

B.K./STA
20. 12. 2019, 16.16
Posodobljeno: 20. 12. 2019, 16.17
Deli članek:

Istospolna partnerja imata pravico do rejništva otrok, pristojno ministrstvo pa mora v 60 dneh v skladu s tem spremeniti svojo odločitev v njunem primeru, je odločilo hrvaško upravno sodišče. Gre za zgodovinsko odločitev in pomemben korak k napredku pravic LGBTI oseb na Hrvaškem, poudarjajo nevladne organizacije v sosednji državi.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Upravno sodišče v Zagrebu je v četrtek razveljavilo odločitve ministrstva za demografijo, družino, mlade in socialno politiko ter pristojnega centra za socialno delo, ki sta zavrnila prošnje Iva Šegote in Mladena Kožića, ki živita v registrirani partnerski skupnosti, da bi postala rejnika otrok, je poročal danes Jutarnji list.

Kot dodaja, je odločitev upravnega sodišča obvezujoča, ker ni možnosti za pritožbo. Sodišče je sprejelo argumente istospolnega para, ki se je skliceval na hrvaški zakon o življenjskem partnerstvu in evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Moška živita v registrirani partnerski skupnosti od leta 2014, ko sta se odločila, da bi želela skrbeti za otroka.

Odločitev sodišča, da so istospolni pari lahko rejniki otrok, je zgodovinskega pomena, so danes ocenili na hrvaškem spletnem portalu Libela. Menijo, da bo pristojno ministrstvo moralo v 60 dneh ponoviti postopek na zahtevo para in sprejeti novo odločitev, ki ne bo diskriminirajoča.

V tem primeru se je tako prvič zgodilo, da je kakšno hrvaško sodišče pravnomočno potrdilo mednarodno sodno prakso in odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, po katerih je treba zakonsko enako obravnavati istospolne in heteroseksualne pare, so izpostavili.

Predstavnik združenja Dugine družine, Daniel Martinović je izrazil zadovoljstvo z odločitvijo sodišča. Meni, da je hrvaško ministrstvo za družino neposredno diskriminiralo njihova člana Šegoto in Kožića. Dugina družina združuje istospolno usmerjene osebe in posameznike, ki imajo ali si želijo imeti otroka.

Martinović je spomnil, da Šegota in Kožić nista edina, ki jima je ministrstvo zavrnilo možnost, da bi postala rejnika ali posvojitelja.

V Libeli še izpostavljajo, da je primer pomemben za prihodnje pravne bitke za enakopravnost istospolnih parov tudi na drugih področjih. Spominjajo, da je lezbičnim parom na Hrvaškem prepovedana oploditev z biomedicinsko pomočjo ter da ministrstvo istospolnim parom preprečuje posvojitev otrok, čeprav je posvojitelj lahko posameznik ali posameznica, ne glede na spolno usmerjenost.