Razbremenitev

Indonezija seli prestolnico 1.400 kilometrov stran od Džakarte

B.K.
26. 8. 2019, 10.59
Posodobljeno: 26. 8. 2019, 11.03
Deli članek:

Indonezija bo novo glavno mesto zgradila na otoku Borneo, da bi dosedanjo prestolnico Džakarto razbremenila prenaseljenosti in prometa ter jo zaščitila pred nadaljnjim pogrezanjem.

Profimedia
Hudo onesnažena reka Ciliwung v središču Džakarte.

Džakarta se pogreza. Deli indonezijske prestolnice se vsako leto pogreznejo za do 20 centimetrov. V mestu in bližnji okolici živi kar 30 milijonov prebivalcev, vsako leto pa zabeležijo več deset tisoč novih avtomobilov na njenih preobremenjenih cestah.

Ideja o prestavitvi indonezijskega glavnega mesta ni nova, a nihče izmed prejšnjih voditeljev te otoške države se selitve ni lotil s takšno vnemo kot predsednik Joko Widodo v svojem svežem, drugem mandatu.

Džakarta leži na Javi, najbolj južnim izmed petih velikih indonezijskih otokov. Jokowi, kakor predsednika imenujejo domačini, bi administrativno prestolnico sedaj selil na severni otok Borneo, katerega severni del si lastita še Malezija in Brunej. Na Borneu raste eden izmed najstarejših deževnih gozdov na svetu, dom pa so si tam ustvarili orangutani, človeku najbolj podobni primati. Otok pod zemljo skriva tudi največje poznane zaloge premoga na svetu.

Profimedia
Promet je gost, onesnaženje nevzdržno.

"Ne moremo več obremenjevati Džakarte in Jave, kar se tiče gostote prebivalstva, zastojev, onesnaženja in vodnih virov," je ob razglasitvi namere za selitev prestolnice dejal Jokowi. "Džakarta bo ostala središče za posel, trgovino in storitve," je zagotovil Jokowi in obljubil dobrih 571 bilijonov rupij (dobrih 36 milijard evrov) za nadaljnji razvoj mesta.

Strošek selitve administrativne prestolnice bo prav tako vrtoglav. V predsednikovi administraciji ga ocenjujejo na 466 bilijonov rupij (okoli 30 milijard evrov). S sredstvi bodo na površini 40.000 hektarjev zgradili domovanja za milijon in pol prebivalcev. Selitev prestolnice pa naj bi imela tudi pozitivne vplive na boj proti dohodkovni neenakosti v državi, razprostrti po več kot 17.000 otočkih. Slabih 60 odstotkov bruto domačega proizvoda je namreč ustvarjenega na Javi, na Borneu pa denimo le okoli 8 odstotkov.

Reuters
Indonezijski predsednik Joko Widodo.

Vlada bo z gradnjo moderne, pametne in zelene prestolnice začela konec prihodnjega leta, prva faza selitve pa bi se po načrtih morala zgoditi leta 2024. Če bo selitev res izvedena, bo to velika zapuščina Jokowijevega predsedovanja državi. Jokowi je sicer prvi indonezijski predsednik, ki ne prihaja iz vrst vojske ali indonezijskih elitnih političnih rodbin pač pa iz revne javanske družine. Kot predsednik se je osredotočil na gradnjo cestne, železniške in letalske infrastrukture, kar mu je najbrž prineslo zmago na letošnjih volitvah za njegov drugi mandat.