Požari

Amazonskemu pragozdu bodo na pomoč priskočile najrazvitejše države

B.K.
26. 8. 2019, 09.33
Posodobljeno: 26. 8. 2019, 12.08
Deli članek:

Francoski predsednik je sporočil, da so s kolegi iz elitne skupine držav G7 dosegli strinjanje glede pomoči državamv Amazoniji, ki so jih prizadeli uničujoči požari.

Profimedia
Zublji so samo prejšnji mesec pogoltnili za 134.500 hektarjev amazonskega pragozda.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da so z voditelji sedmih industrijsko najrazvitejših držav blizu dogovora o načinu pomoči državam Amazonije, ki so jih v preteklih tednih zadelu uničujoči požari.

Združene države Amerike, Japonska, Nemčija, Francija, Italija, Združeno kraljestvo in Kanada naj bi bile tik pred podpisom sporazuma o "tehnični in finančni pomoči" prizadetim južnoameriškim državam.

Macron je požare v amazonskem pragozdu odprl na srečanju voditeljev industrijsko najrazvitejših držav G7, kljub protestom brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, ki je Francozovo dejanje označil za "ostanek kolonialnega mišljenja." Bolsonaro je ob tem sicer priznal, da Brazilija nima sredstev za boj proti uničujočim požarom. Bolivijski predsednik Evo Morales pa je medtem sporočil, da bo sprejel vsakršno mednarodno pomoč pri spopadanju s požari.

Profimedia
Francoski predsednik Emmanuel Macron.

Francoski predsednik naj bi od kolegov dobil mandat za to, da vzpostavi komunikacijo z voditelji prizadetih držav in poizve, kaj bi bilo potrebno za učinkovit boj proti ognju.

Požare sedaj gasijo tudi z letali

Ob koncu tedna je sicer brazilski predsednik Bolsonaro vendarle aktiviral brazilsko vojsko, da poseže v sedmih zveznih državah, kjer so požari najhujši. V zrak se je tako dvignilo več deset letal za gašenje iz zraka, v gašenju pa naj bi sodelovalo tudi 44.000 vojakov. Več podrobnosti zaenkrat ni znanih.

Reuters
Požar v okrožju Humaita v amazonskem pragozdu.

Pridelava govedine in soje posreden vzrok požarov

Brazilija je največji izvoznik govedine, velik del izvoza pa predstavlja tudi soja. Kar 65 odstotkov na novo posekanih površin se namreč uporablja za vzrejo goveda, izvoz soje pa je lani presegel 83 milijonov ton.

Letošnji požari naj bi bili posledica požiganja posekanega gozda, saj je ogenj marsikje zbežal izpod nadzora in se hitro razširil po ostalih delih deževnega gozda.