Nizka volilna udeležba

Madurov socializem gre naprej, milijoni v tujino zaradi revščine

T.L./STA
21. 5. 2018, 07.38
Posodobljeno: 21. 5. 2018, 09.21
Deli članek:

Pred objavo rezultatov je Falcon dejal, da ne bo priznal izidov volitev, ki so jih po njegovih besedah zaznamovale nepravilnosti.

Reuters
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro.

Na nedeljskih predsedniških volitvah v Venezueli je z veliko večino zmagal dosedanji predsednik Nicolas Maduro. Po podatkih volilne komisije je prejel 68 odstotkov glasov, njegov glavni tekmec Henri Falcon pa je dobil 21 odstotkov podpore. Zaradi očitkov o nepravilnostih se že pojavljajo pozivi k novim volitvam.

"Mir in demokracija sta zmagala," je ob ponovni izvolitvi dejal Maduro. Zmago, ki mu je prinesla nov šestletni mandat na čelu države, je v govoru tisočem navdušenih podpornikov v Caracasu pozdravil kot "zgodovinski rekord", češ da noben predsedniški kandidat doslej ni prejel tolikšne podpore.

Pred objavo rezultatov je Falcon dejal, da ne bo priznal izidov volitev, ki so jih po njegovih besedah zaznamovale nepravilnosti. "Ne priznavamo tega volilnega procesa, ki je po našem mnenju nelegitimen," je na novinarski konferenci dejal opozicijski kandidat, ki je hkrati pozval k novim volitvam. Pri tem se mu je pridružil tudi tretjeuvrščeni kandidat evangeličanski pastor Javier Bertucci, ki je osvojil 11 odstotkov glasov.

Maduro je izrazil upanje, da bodo njegovi protikandidati prej ali slej priznali rezultate volitev. 

Falcon je v nedeljo dejal, da je prejel na stotine pritožb o tem, da so predstavniki vladajoče stranke skenirali osebne dokumente v bližini volišč ali celo v njih, pri čemer naj bi jim obljubljali ugodnosti, če bodo volili Madura. 

Kot je navedel Falcon, nekateri opazovalci iz njegovega tabora niso smeli vstopiti na volišča, enega pa so pretepli vojaki.  Poleg tega so zakasnili zaprtje več volišč, kar je prav tako vzbudilo sume v prirejanje izida v prid Madura.

Nizka volilna udeležba

Volilna komisija je sporočila, da je bila udeležba 46-odstotna. Glavno opozicijsko zavezništvo MUD, ki je sicer pozvalo k bojkotu volitev, medtem trdi, da se je volitev udeležilo manj kot 30 odstotkov od 20,5 milijona volilnih upravičencev.

Tako nemška tiskovna agencija dpa kot francoska AFP sta poročali o majhnem številu volivcev na voliščih.

Reuters
Protest v Mehiki pred venezuelskim veleposlaništvom.

Nemiri tudi v drugih pestolnicah

V več prestolnicah latinskoameriških držav, vključno z Bogoto, Buenos Airesom in Limo, je na stotine Venezuelcev v nedeljo na ulicah protestiralo proti volitvam. O protestu so poročali tudi iz Madrida. V čilski prestolnici Santiago de Chile se je zbralo okrog tisoč ljudi. V Čile se je lani zateklo kar 73.000 Venezuelcev, ki so zbežali pred slabimi življenjskimi razmerami v domovini.

14 latinskoameriških držav, ZDA in EU so že pred volitvami napovedale, da jih ne bodo priznale, ker ni bilo zagotovil o njihovi demokratičnosti.

Država z največjimi zalogami nafte na svetu, nekoč ena najbogatejših južnoameriških držav, je po desetletjih državnega nadzora, slabega upravljanja in korupcije uničila industrijsko bazo. Proizvodnja nafte je drastično padla zaradi pomanjkanja vlaganj v naftno infrastrukturo.

Beg v tujino in prazne police v trgovinah

Milijoni Venezuelcev so zaradi revščine zbežali v tujino. V trgovinah so police prazne, v bolnišnicah zaradi pomanjkanja zdravil umirajo otroci. Nasilje in kriminal sta povsem izven nadzora.

Maduro je medtem odločen nadaljevati svoj socializem 21. stoletja, ki ga je začel njegov predhodnik Hugo Chavez, ki je vladal od leta 1999 do smrti leta 2013. Za katastrofalne gospodarske razmere krivi zaroto domačih elit in tujih držav.