Katalonska neodvisnost

Kaj prinaša 155. člen španske ustave? Veliko neznank

T.L./STA
19. 10. 2017, 11.47
Posodobljeno: 19. 10. 2017, 11.53
Deli članek:

Prvi korak, ki predvideva uraden poziv predsedniku regionalne vlade, naj se drži v ustavi določenih obveznosti, je Madrid že storil. Nadaljnji konkretni ukrepi pa v členu niso opredeljeni, zaradi česar se odpira vprašanje, kakšno pot bo dejansko ubral Madrid.

Profimedia
Kakšna bo prihodnost Španije?

Madrid je po zavrnitvi katalonske regionalne vlade, da prekine proces osamosvajanja, napovedal nadaljevanje ukrepanja v skladu s 155. členom španske ustave, ki omogoča uvedbo neposrednega nadzora španske vlade v tej pokrajini. Uvedba še nikoli prej uporabljenega člena sicer pušča odprta številna vprašanja.

Španska vlada je od katalonskega regionalnega voditelja Carlesa Puigdemonta terjala neposreden odgovor, ali so dejansko razglasili neodvisnost, poleg tega pa tudi odpoved prizadevanjem za odcepitev.

Člen sprejet po koncu Francove dikature in nikoli uporabljen

Puigdemont je odgovoril z grožnjo razglasitve neodvisnosti, ki je regionalni parlament še ni izglasoval, če bo Madrid nadaljeval z represivnimi ukrepi, kar so v Madridu razumeli kot odklonilni odgovor na svoje zahteve. Napovedali so nadaljevanje postopkov v skladu s 155. členom ustave, ki je bila sprejeta leta 1978, po koncu Francove diktature.

Kot določa še nikoli uporabljeni člen, lahko Madrid, če regionalna vlada krši ustavna določila ali "ravna na način, ki resno ogroža splošni interes Španije", sprejme "nujne ukrepe za zagotovitev njenega ravnanja v skladu s tem interesom".

Konkretni ukrepi niso opredeljeni, pot Madrida prosta

Prvi korak, ki predvideva uraden poziv predsedniku regionalne vlade, naj se drži v ustavi določenih obveznosti, je Madrid že storil. Nadaljnji konkretni ukrepi pa v členu niso opredeljeni, zaradi česar se odpira vprašanje, kakšno pot bo dejansko ubral Madrid.

Lahko bi se odločil za prevzem neposrednega nadzora nad Katalonijo, odstavitev katalonske vlade in razpustitev parlamenta ter razpis novih regionalnih volitev. Najverjetneje bi prišlo tudi do menjav na nekaterih drugih ključnih položajih, kot je na vrhu katalonske regionalne policije in civilne zaščite, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Kot je v ponedeljek v pismu Puigdemontu zapisal Rajoy, uporaba 155. člena nikakor ne pomeni razveljavitve avtonomije pokrajine, temveč gre za "ponovno vzpostavitev zakonitosti v avtonomiji". Puigdemont po drugi strani v tem ukrepu vidi prekinitev avtonomije.

Rajoy sicer ne more sam sprožiti 155. člena. S predlogom konkretnih ukrepov se mora obrniti na senat, zgornji dom španskega parlamenta, v katerem ima njegova Ljudska stranka večino 149 od 266 sedežev. Pristojni odbor bi moral potrditi premierjev predlog in nato senatu v glasovanje predložiti točno določene pravne ukrepe.

Navedbe o tem, kako dolgo naj bi trajal celoten postopek, so različne, gibljejo pa se od treh do desetih dni.