Nemške volitve

Merklova v velikih težavah in pred težkimi izzivi

M.K.,STA
25. 9. 2017, 16.23
Posodobljeno: 25. 9. 2017, 16.25
Deli članek:

Obe največji nemški stranki sta na volitvah doživeli velik poraz in zabeležili enega najslabših rezultatov v zgodovini.

Reuters
Angela Merkel z rezultati letošnjih volitev nikakor ne more biti zadovoljna, čeprav je zmagala.

Stranka nemške kanclerke Angele Merkel je dosegla najslabši rezultat krščanskih demokratov na parlamentarnih volitvah po letu 1949. Krščanski demokrati (CDU) in sestrski krščanski socialisti (CSU) so glede na začasne končne izide nedeljskih volitev osvojili le 33 odstotkov glasov in tako osvojila še manj glasov, kot so napovedovale ankete.

V bližini Nemčije dlje časa od Merklove vladajo samo Erdogan v Turčiji, Lukašenko v Belorusiji in Putin v Rusiji.

Gre za najslabši rezultat Angele Merkel odkar je leta 2005 stopila na čelo stranke. Za manjše število glasov unije CDU/CSU je odgovorna tudi bavarska veja stranke CSU, ki je dosegla najslabši rezultat po drugi svetovni vojni. To gotovo ne bo ostalo brez posledic. Bavarski ministrski predsednik in vodja CSU Horst Seehofer pa bi moral odstopiti.

Rekordno nizek rezultat so z 20,5 odstotka dosegli tudi socialdemokrati (SPD), ki so s tem plačali ceno za veliko koalicijo z Merklovo. Tudi oni so dosegli še nekoliko slabši rezultat, kot so ga napovedovale ankete. "Povsem jasno je, da nas je volilno telo usmerilo v opozicijo," je dejal kanclerski kandidat SPD Martin Schulz, ki je volilni rezultat označil za "težek in grenak".

Reuters
Martin Schulz, vodja socialnih demokratov in evropski birokrat, je poskrbel za najslabši rezultat stranke.

Skrajna desnica se vrača

Kot smo že pisali, je volitve zaznamovala tudi uvrstitev v parlament skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), ki se je z 12,6 odstotka glasov uvrstila na tretje mesto. S to stranko pa zaradi njenih izjemno skrajnih stališč tudi nihče noče v koalicijo. Kljub temu pa v stranki ni vse v najlepšem redu. Zaradi sporov med skrajno desno in umirjeno frakcijo je iz stranke že izstopila nekdanja voditeljica Frauke Petry

Še nikoli več poslancev

Volitve pa so poleg tega poskrbele še za nekaj rekordov. Novi bundestag bo imel namesto dosedanjih 630 rekordnih 709 poslancev. Povečanje števila poslancev je posledica nemškega volilnega sistema, po katerem imajo volivci dva glasova, enega za poslanca in enega za stranko. Doslej je bilo največ poslancev izvoljenih leta 1994, in sicer 672. Unija Merklove CDU/CSU bo imela v 246 poslancev, socialdemokrati SPD 153, AfD 94, liberalci 80, Levica 69 in Zeleni 67. Volilna udeležba je bila s 76,2-odstotki, večja kot pred štirimi leti, ko je na volišča prišlo 71,5 odstotka volivcev.

Kdo v koalicijo?

Prav danes imajo v CDU/CSU pogovore o tem kakšno strategijo ubrati pri poskusu oblikovanja koalicije. Jutri pa bo vodstvo obeh strank imelo pogovore o sodelovanju z morebitnimi partnerji, ki bi se znala zavleči do božiča. Ker SPD ne želi v koalicijo, ima Merklova možnost vlado sestaviti z liberalci in Zelenimi. Pri čemer pa jima bodo probleme delali njuni različni programi. Vodja liberalcev Christian Lindner, naj bi si zase želel mesto finančnega ministra. Zeleni pa glede okolja in beguncev zagovarjajo povsem drugačna stališča od obeh strank, zaradi česar bi znala biti koalicijska pogajanja izredno težavna. Povsem izključene niso niti predčasne volitve kot tudi koalicija s SPD.

Reuters
Prvak Liberalne FDP Christian Lindner je liberalce, ki zagovarjajo neoliberalne ekonomske ukrepe, vrnil v parlament.

Izhod v sili

S tem se strinja tudi zunanjepolitičnega urednika Süddeutsche Zeitunga Stefana Korneliusa sicer razumljiva in razumna, a vendarle ponovna velika koalicija še ni povsem izključena, saj bo morda, če vse drugo pade v vodo, "izhod v sili". "A zdaj moramo predvsem počakati. Stranke morajo predelati, kaj se je zgodilo, nervoza je zdaj velika, čez nekaj dni bodo stvari drugačne," opozarja Kornelius.

Reuters
Protestnica je pred krajem, kjer je skrajno desna AfD proslavila svoj uspeh, držala transparent z napisom: "Ne ponovite zgodovine!"

Nemčija v desno

"Politična struktura v Nemčiji se s tem pomika v desno. Sedaj imamo močno večino desno od sredine in ne levo od sredine kot doslej (...) Volivci so utrujeni, nočejo več kompromisa, ampak jasne linije. In to bo velik izziv za politiko v naslednjih mesecih," je še prepričan. Da je AfD na vzhodu države pobrala kar petino glasov in celo prehitela SPD, Kornelius pripisuje dvojemu. Nekdanja Vzhodna Nemčija je več kot četrt stoletja po združitvi še vedno "gospodarsko in demografsko zapostavljena". Obenem imajo ljudje tam, čeprav se je vmes zamenjala generacija, še vedno "v kosteh izkušnjo z DDR" in manj "občutka, da so v demokraciji varni". K temu pa gre dodati tudi dejstvo, da levica ne uspe nagovoriti volivcev in jim ponuditi programa, ki bi jim omogočil lepšo prihodnost, kar z zbujanjem sovraštva spretno izkorišča skrajna desnica. Na dolgi rok je tako samo še od časa odvisno v kateri državi bo znova spet prvič zavladala kakšna tovrstna stranka. Pozabiti pa tudi ne gre, da se vse ostale stranke pomikajo bolj v desno (to je po volitvah dejala tudi Merklova), ker se želijo približati volivcem strank skrajne desnice, ki se morajo zato pomikati še v večje ekstreme. 

Reuters
Protestniki so v Berlinu izrazili svoje nasprotovanje nemški skrajno desni stranki AfD