Grozeče spremembe

"Trump se je pridružil skupini, ki misli, da je Zemlja ploščata"

Matej Klarič
3. 6. 2017, 19.50
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Z odpovedjo so se ZDA znašle skupaj z Nikaragvo in Sirijo, ki edini nista podpisali sporazuma, ki želi omejevati podnebne spremembe. S strokovnjaki smo se pogovarjali, kakšne bodo posledice tega dejanja.

Rreuters
Trump je takole kazal, da so temperaturne razlike po njegovem zanemarljive.

Kar je Trump napovedoval med kampanjo, je zdaj tudi storil. Čeprav v javnosti rad poudarja, da bodo morale vse članice Nata plačevati pošten delež tej organizaciji, istega merila ni uporabil pri podnebnih spremembah.

ZDA so namreč država, ki je v preteklosti največ prispevala k podnebnim spremembam. Zgodovinsko gledano so prispevale 28,8 odstotka vseh emisij, na drugem mestu pa je daleč za njimi Kitajska z devetimi odstotki.

Trumpova alternativna resnica

Aljoša Slameršak
Brez doslednega upoštevanja sporazuma lahko pričakujemo segrevanje tudi za več kot šest stopinj, opozarja Aljoša Slameršak.

Trump je v dolgi razlagi svoje odločitve zavrnil znanstveno statistiko o segrevanju ter izrekel obtožbo, da ves svet izkorišča ZDA, kar se bo pod njegovo vladavino končalo. Trump je trdil, da bi vztrajanje ZDA pri pariškem podnebnem sporazumu uničilo ameriško gospodarstvo, ko bi največji onesnaževalci, kot sta Kitajska in Indija, lahko še naprej onesnaževali okolje. Da to glede na njegove pretekle izjave ni presenetljivo, meni Aljoša Slameršak, klimatolog in okoljski ekonomist, ki pravi, da je znanost podnebnih sprememb zavračal že od začetka: »Le nekaj tednov po nastopu funkcije predsednika je razveljavil najpomembnejši zakon, namenjen zmanjševanju ogljičnih izpustov, »Clear Air Act«

Prazne obljube 

Jennifer Morgan, izvršna direktorica mednarodnega Greenpeacea, ob tem kritično meni, da se bodo ZDA s tem preobrazile iz globalne voditeljice na področju podnebnih sprememb v enočlansko združbo zagovornikov ploščate Zemlje. Kot nam je povedala Katja Huš iz slovenskega Greenpeacea so njegove obljube o premogovnih sanjah nerealne, saj sončna in vetrna energija že zdaj ustvarjata dvanajstkrat več delovnih mest kot preostali deli gospodarstva ZDA: »Že zdaj solarna industrija v ZDA zaposluje dvakrat več ljudi kot premogovna.« Dodaja, da lahko ta odločitev upočasni boj proti podnebnim spremembam, ustaviti pa ga ne more.

reuters

Svetovna banka je med pet največjih nevarnosti, ki državam grozijo zaradi podnebnih sprememb, uvrstila suše, poplave, nevihte, naraščanje gladine morja in težave v kmetijstvu. Vse to bo močno prizadelo ljudi in tudi gospodarstvo.

Dramatične spremembe 

V pariškem sporazumu so se države zavezale, da bodo ohranile globalne temperature pod dvema stopinjama Celzija. »Ta cilj znanstveniki opredeljujejo kot mejo med znatnimi in katastrofalnimi podnebnimi spremembami. Če presežemo dve stopinji, bomo še bolj izpostavljeni obsežnim in pogostim naravnim katastrofam (poplavam, sušam, tajfunom), na katere se lahko pripravimo zgolj v omejenem obsegu. Zelo verjetno bomo prešli točko brez vrnitve, ko bi podnebne spremembe sploh lahko omejili.« Kot pravi Huševa, so zato v prihodnje lahko ogroženi temelji našega preživetja.

Katastrofalna preobrazba

Pri nas se po Slameršakovih besedah temperature dvigujejo dvakrat hitreje kot v svetovnem merilu: »Do konca stoletja pa lahko v primeru ambicioznih podnebnih ukrepov pričakujemo segrevanje za vsaj štiri stopinje.« Brez upoštevanja pariškega sporazuma bi lahko pričakovali katastrofalne posledice. »Govorimo lahko o trajni katastrofalni preobrazbi države. Ne gre zgolj za to, da se bomo morali poslovite od zimskega turizma in Planice, ampak za podnebni šok, ki bo povzročil množično izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, gozda in propad kmetijskih pridelkov, da o posledicah za javno zdravje niti ne govorimo,« dodaja Slameršak. Katja Huš ocenjuje, da se tudi naša vlada ne more ponašati z odločnim bojem za dobro prebivalcev. Od nastajajočega energetskega koncepta države pa pričakuje, da bo začrtal pot »pravočasnega opuščanja fosilnih goriv, najprej premoga«.

V Parizu se je skoraj 200 držav zavezalo k podnebnemu ukrepanju in le ena se je odločila umakniti. Tako oddaljen od preostalega sveta je Trump. Le še Nikaragva in Sirija nista podpisali sporazuma.