Brez dogovora

Trump si je vzel čas za premislek glede podnebnega sporazuma

M.K/STA
27. 5. 2017, 14.24
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Voditeljem držav skupine G7 na vrhu v Taormini ni uspelo premostiti razlik z ZDA v stališčih glede podnebnih sprememb.

Reuters
Le o čem so razglabljali voditelji, ko se se zbrani v Taromini takole ozirali proti nebu?

Ameriški predsednik Donald Trump se bo glede tega, ali se bodo ZDA še naprej priznavale k pariškemu podnebnemu sporazumu, odločil prihodnji teden, je danes prek twitterja sporočil iz Taormine, kjer se je končal vrh skupine sedmih najrazvitejših držav G7.

Preostali voditelji držav - Italije, Nemčije, Velike Britanije, Kanade in Japonske - so sicer na Trumpa pritiskali, naj ZDA ne odstopijo od sporazuma, katerega cilj je omejiti globalno segrevanje.

V sklepni izjavi bo tako po navedbah virov jasno pisalo, da se ZDA ne priznavajo jasno k pariškemu podnebnemu sporazumu, medtem ko bodo ostale članice skupine potrdile svojo zavezanost čim hitrejšemu zniževanju toplogrednih plinov.

Tovrsten razplet se je nakazoval že po prvem dnevu vrha skupine najrazvitejših držav sveta, ko je bilo rečeno, da ameriški predsednik Donald Trump še razmišlja o stališču ZDA glede boja proti podnebnim spremembam.

Pogajalci so nato celo noč nadaljevali pogovore, ki so se zavlekli tudi v dopoldanski čas.

Trump je v kampanji pred predsedniškimi volitvami obljubljal, da bo odstopil od pariškega podnebnega sporazuma, katerega cilj je omejiti globalno segrevanje. Po novem se o odstopu še odloča, saj je obljubil, da bo najprej prisluhnil ameriškim partnerjem. Njegov ekonomski svetovalec Gary Cohn je v petek tudi dejal, da je Trump svojim kolegom na vrhu zatrdil, da je okolje zanj pomembno.

Razhajanja glede proste trgovine in begunske krize

A razlike ostajajo tudi na drugih področjih, zlasti pri vprašanju proste trgovine in begunske krize, kjer ima drugačno stališče zlasti Trump.

Italija, ki predseduje G7, in najbolj občuti množične migracije iz Afrike, je to celino postavila za eno prednostnih nalog, a je morala svojo ambiciozno zastavljeno izjavo glede te občutljive teme bistveno okrniti. Pod pritiskom ZDA naj bi bilo to vprašanje omejeno na zgolj nekaj vrstic v končni izjavi.

Glede na osnutek sklepne izjave, ki je v petek pricurljal v javnost, naj bi voditelji zapisali, da imajo vlade "suvereno pravico" zapreti svoje meje in omejiti migracije.

Zaostritev stališča G7 glede migracij je naletela na ogorčen odziv nevladnih organizacij. Danes se je oglasila skupina Oxfam, ki je menila, da gre za škandal. "To je škandal tega vrha: da voditelji G7 pridejo prav na Sicilijo, na prag morja, kjer je letos umrlo 1400 ljudi, in danes odletijo nazaj domov, ne da bi naredili karkoli resnega glede tega," je dejal predstavnik organizacije.

Sklenili zavezanost boju proti protekcionizmu

So pa voditelji na srečanju potrdili zavezanost skupine boju proti protekcionizmu, kar je bilo zaradi pomislekov ameriškega predsednika Trumpa vse do zadnjega vprašljivo.

"Priznavamo, da so svobodna, poštena in obojestransko koristna trgovina in vlaganja ... ključni motor za rast in ustvarjanje delovnih mest," piše v skupni izjavi. Prav zato so voditelji "ponovili svojo zavezanost ohranitvi odprtih trgov in boju proti protekcionizmu". Obenem pa bodo odločno proti "vsem nepoštenim trgovinskim praksam", so zapisali. 

Kot je po srečanju dejala nemška kanclerka Angela Merkel, se je G7 zavezal na pravilih utemeljenemu mednarodnemu trgovinskemu sistemu in se bo potrudil pripeljati trenutne pogovore v okviru Svetovne trgovinske organizacije do uspešnega zaključka.

Trumpu je najpomembnejši terorizem

A medtem ko so preostali voditelji ves čas poudarjali pomembnost podnebnih sprememb in migracij kot tem vrha, je Trump danes tvitnil, da je najpomembnejša tema terorizem. Pri pogovorih gre za veliko zelo pomembnih tem, je zapisal. "Terorizem je čisto na vrhu seznama," je dodal.

Reuters
Na varni oddaljenosti od voditeljev držav G7 so svoja stališča izrazili tudi drugače misleči protestniki.

V sklepnem delu se bo vrh, ki se zaključi popoldne, posvetil še vprašanju mednarodne trgovine in sankcij proti Rusiji, ki naj bi bili po navedbah diplomatov edini področji, glede katerih še niso dosegli dogovora.

Glede na nekatere navedbe naj bi voditelji Italije, Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Japonske in ZDA sicer dosegli določen napredek pri premoščanju razlik v stališčih glede trgovine.