Plenković je povedal, da je arbitražno sodišče v Ženevi ocenilo, da pogodba iz leta 2009, s katero je hrvaška vlada prepustila upravljavske pravice v Ini madžarskemu Molu, ni bila posledica podkupovanja.
Hrvaška vlada je sprožila postopek proti Molu kot odgovor na postopek, ki ga je Mol jeseni 2014 sprožil proti hrvaški vladi na mednarodnem sodišču za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu.
Hrvaška vlada je sprožila spor v Ženevi v času, ko je bila veljavna pravnomočna obsodba na zaporno kazen za nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, ker naj bi za prepustitev upravljavskih pravic v Ini sprejel deset milijonov evrov podkupnine od šefa uprave Mola Zsolta Hernadija.
Medtem je hrvaško pravosodje zaradi proceduralnih napak razveljavilo pravnomočno sodbo proti Sanaderju in naložilo vnovično sojenje. Hrvaška od
Madžarske neuspešno zahteva tudi izročitev Hernadija.
Plenković je danes povedal, da odločitev sodišča v Washingtonu pričakujejo do konca prihodnjega leta. Poudaril je, da močno nasprotujejo odločitvi sodišča v Ženevi ter da bodo pravno storili vse, da bi izničili odločitev arbitraže.
"Obravnavali smo najboljše opcije za prihodnost Ine in zaščito nacionalnih interesov v strateškem podjetju, kot je Ina. Sprožili bomo postopek za odkup celotnega deleža Mola v Ini," je dejal hrvaški premier na sedežu vlade v Zagrebu.
Plenković ni želel razkriti podrobnosti o vladnem načrtu, ki po njegovih besedah ne bo zvišal javnega dolga države.
Povedal je, da odločitev o odkupu deleža Mola v Ini podpirata predsednik sabora Božo Petrov in predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović.
Vlada nekdanjega premiera Sanaderja je Molu prepustila upravljavske pravice v Ini, čeprav Mol nima večinskega deleža v hrvaški energetski družbi. Delež Mola je nekaj več kot 49 odstotkov delnic Ine, hrvaška vlada ima nekaj manj kot 45 odstotkov. Na Hrvaškem ocenjujejo, da je vrednost Molovega deleža v Ini približno tri milijarde evrov.
