Imenovanja Milijana Brkića na položaj podpredsednika sabora so spričo suma, da je diplomsko delo prepisal, pospremili številni burni odzivi. Da bi jih utišal, je najavil, da bo napisal novo, zagovor pa naj bi bil javen, poročajo hrvaški mediji.
Diplomsko delo bo napisal na temo družbenih omrežij in digitalnega terorizma, je napovedal Brkić, ki je sicer dolgo trdil, da njegova diploma ni plagiat. Dvomom po priznanju več ni.
Brkić je bil eden od 18 policijskih funkcionarjev, za katere se je trdilo, da so prepisali diplomsko delo. Marca 2014 je izobraževalna ustanova Brkiću in še deseterici drugih odvzela diplome, vendar pa je to potezo lani zaradi napak v postopku razveljavilo upravno sodišče. Brkiću so dali leto dni, da napiše novo tezo.
V času prvotnih obtožb je bil Brkić sekretar stranke HDZ – takrat je trdil, da gre za politični obračun. Sodeč po komentarjih na družbenih omrežjih pa je jasno, da hrvaška javnost zahteva njegov odstop.
Slovenski plagiatorji
Tovrstne afere pri nas niso neznanka. Očitki o plagiatorstvu so doleteli bivšo predsednico vlade Alenko Bratušek – pozneje se je izkazalo, da njena naloga ni bila plagiat –, bivšega poslanca Pozitivne Slovenije Boruta Ambrožiča – plagiatorstvo so mu tudi dokazali –; bivši poslanec Desusa Ivan Simčič je dokument o svoji izobrazbi kar ponaredil, enako nekdanji predsednik sveta Mlade liberalne demokracije Luka Peklar. Olga Krsnik je na Mestni občini Ljubljana delovala s ponarejeno diplomo. Namesto bivšega poslanca SDS Branka Mariniča je izpit iz nemščine opravljal nekdo drug, Igor Šimec pa se je pri Slovenskih železnicah zaposlil s ponarejeno listino o izobrazbi.
