Atomska bomba

Obama se ne bo opravičil

sa
23. 5. 2016, 07.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Ameriški predsednik Barack Obama danes začenja obisk Vietnama, kjer bo ostal tri dni, nato pa se bo na Japonskem udeležil vrha G7 ter med drugim obiskal Hirošimo, mesto, na katero so ZDA leta 1945 odvrgle atomsko bombo. Tragedija je terjala okoli 140.000 smrtnih žrtev.

Arhiv Svet24
6. avgusta 1945 je bilo mesto Hirošima tarča prvega napada z jedrskim orožjem, izvršenim nad kakšnim mestom na svetu

Barack Obama je leta 2011 sprožil znamenito »preusmeritev v Azijo«, kar v bistvu pomeni priznanje vse večje gospodarske, vojaške in politične moči te regije na svetovnem odru. V svojih izjavah Obama ni nikoli skrival, da je ta del sveta pomembnejši za prihodnost ZDA kot zapletanje v vojne na nemirnem Bližnjem vzhodu. To bo zdaj njegova doslej že deseta pot v Azijo, odkar je na položaju, in prva pot v Vietnam, ki sta ga doslej obiskala dva ameriška predsednika – Bill Clinton in George Bush mlajši. Clinton je leta 1995 obnovil diplomatske odnose s komunistično državo in odpravil trgovinski embargo. Ostaja še embargo na prodajo orožja, ki bo morda odpravljen zaradi Kitajske.

Država kupuje orožje od Rusije

Obama je leta 2014 sprostil prodajo določene vojaške opreme Vietnamu, kot so patruljni čolni, reševalne ladje in mornariška izvidniška letala, z namenom, da pomaga Vietnamu pri soočanju z vse večjo agresivnostjo Kitajske v Južnokitajskem morju, ki je bogato z naravnimi viri. Vodja komunistične partije Vietnama Nguyen Phu Trong je lani kot prvi voditelj povojnega Vietnama obiskal Belo hišo. Zagovorniki odprave embarga na orožje, ki je zadnji ostanek leta 1975 končane vojne med Vietnamom in ZDA, ocenjujejo, da je ta ukrep nujno potreben za izboljšanje vietnamske obrambe pred Kitajsko. Država kupuje orožje od Rusije in ima zastarel arzenal še iz sovjetskih časov.

ZDA so junija lani obljubile 18 milijonov dolarjev pomoči Vietnamu za nakup vojaške opreme v ZDA, ki si v prihodnje obetajo dobre orožarske posle. Ključni problem je spoštovanje človekovih pravic, ki so v komunističnem Vietnamu na nizki ravni. ZDA bodo zato najprej želele videti, da Vietnam izpusti politične zapornike in sprejme druge ukrepe na tem področju. Trenutno se dogovarjajo tudi o dostopu ameriških vojaških ladij do vietnamskih pristanišč. Zaradi Kitajske odpravo embarga na orožje podpira celo senator iz Arizone John McCain, ki je pet let preživel v vojnem ujetništvu Vietnama.

Obiskal bo gospodarsko prestolnico Hošiminh

Obama v ponedeljek pristane v Hanoju. Spremljal ga bo vietnamski veteran, državni sekretar John Kerry. Obiskal bo tudi gospodarsko prestolnico Vietnama Hošiminh, nekoč znan kot Sajgon. Srečal se bo z državnimi voditelji in opravil govor ali dva, pri čemer bo omenil človekove pravice in državljanske svoboščine ter izražal podporo sporazumu o čeztihomorskem partnerstvu (TPP). Iz Vietnama Obama potuje na Japonsko, kjer se bo 26. in 27. maja udeležil vrha držav G7. V petek, 27. maja, bo obiskal spominski park v Hirošimi, ki je posvečen žrtvam atomske bombe, ki so jo ZDA odvrgle ob koncu druge svetovne vojne. 6. avgusta leta 1945 je bomba, poimenovana Little Boy (angleško Deček), ki jo je odvrgel bombnik oboroženih sil ZDA, uničila mestno središče in zahtevala okoli 140.000 smrtnih žrtev.

Carter jo je obiskal po upokojitvi

Ameriški vojaški načrtovalci so izračunali, da bi imeli z invazijo na Japonsko zaradi fanatičnih sovražnikovih vojakov skoraj 300.000 ali več žrtev. Takratni predsednik Harry Truman se je odločil za atomsko bombo, ki so jo po Hirošimi odvrgli še na Nagasaki, in Japonska se je nato predala. Obama bo prvi predsednik ZDA na položaju, ki bo obiskal Hirošimo. Richard Nixon jo je obiskal, preden je postal predsednik, Jimmy Carter pa po upokojitvi. Sorodniki žrtev si sicer želijo, da se Obama v Hirošimi opraviči, vendar tega ne namerava storiti. Njegov tiskovni predstavnik za nacionalno varnost Ben Rhodes je dejal, da gre za izraz priznavanja preteklosti in pomena dialoga o preteklosti. Bo pa Obama spregovoril nekaj besed proti jedrskemu orožju. Sam si želi zmanjšati ameriške zaloge, vendar to brez sodelovanja Rusije politično ni izvedljivo.