AMERIŠKE VOLITVE

Trumpovi šokantni predlogi

Matej Klarič
8. 5. 2016, 09.52
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Donald Trump je po zmagi v Indiani z odstopom preostalih kandidatov presenetljivo postal kandidat republikanske stranke za predsednika ZDA. Milijarder iz New Yorka je dejal, da bo kot predsednik storil vse, kar je napovedal. In kakšne so bile njegove napovedi?

Instagram
Kar 80 odstotkov Latinoameričanov ga ne podpira. V četrtek, na dan mehiškega praznika, se jim je poskušal prikupiti s sliko Tacosa na instagramu in pripisom, da ljubi Latinoameričane.

Trump je v predsedniško bitko vstopil predvsem zato, da bi si z nastopom povečal prepoznavnost in omogočil nove poslovne priložnosti. Najverjetneje niti sam ni verjel, da bi lahko postal eden izmed dveh najpomembnejših predsedniških kandidatov.

Njegovi nepremišljeni predlogi pa so daleč od tega, kar bi ZDA in svet potrebovali v teh nestanovitnih časih velike krize, ki naplavlja raznorazne radikalne kandidate.

Pobijal bi družine teroristov

Trump bi tako na primer v šolah povečal varnost tako, da bi dopustil nošenje orožja. Tuje mu niso niti brutalne tehnike mučenja, ki jih zagovarja. Pobijal in mučil bi tudi družine teroristov. V javnosti se je norčeval iz hendikepiranega novinarja, s posnemanjem njegovih kretenj ga je zasmehoval na enem izmed soočenj. Družinam bi tudi vzel sredstva, ki jih dobijo ob rojstvu otroka. Čeprav je o tem govoril vsakič drugače, se je zavzemal tudi za prepoved splava in kaznovanje žensk, ki bi naredile splav. Ko so ga povprašali, ali bi bil enako strog tudi do whitesupremacistov, ki poveličujejo belo raso in so med njegovimi podporniki, pa je njegova strogost izginila. Dejal je, da o njih ne ve dovolj.

Reuters
Mladostni Trump s svojo takratno ženo Ivano leta 1998 na odprtju US Opena, največjega teniškega turnirja v ZDA.

Dotrajani Nato

V zunanji politiki zagovarja pristop "Amerika na prvem mestu", vsaka odločitev naj bi temeljila na tem, kar je najboljše za državo. Trump upravičeno opozarja, da so ZDA še kako soodgovorne za situacijo na Bližnjem vzhodu. Vsiljevanje demokracij zahodnega tipa na tem območju pa je po njegovem nevarna ideja. Izrael vidi kot edinega pravega prijatelja na Bližnjem vzhodu. Podprl je tudi izstop Velike Britanije iz EU. Pri Natu Trump izpostavlja, da je v sedanji obliki zastarel. Glede na dobre odnose, ki jih ima s Putinom, je razumljivo, da ne želi več, da bi bil Nato protiruska koalicija. Po njegovem bi se moral usmeriti proti množičnim migracijam in terorizmu.

Reuters
Trump želi zgraditi velik zid na meji z Mehiko. Toda ta ponekod že obstaja in nekaterih tudi tako visok zid ne ovira preveč.

Kontradiktorne izjave

Kljub njegovim zgoraj opisanim izjavam in najavljenim politikam se pojavlja vprašanje, kakšne politike bi kontroverzni in nepredvidljivi Trump dejansko izvajal na mestu predsednika še vedno najpomembnejše države na svetu. Njegove izjave so namreč mnogokrat v nasprotju s predhodno izrečenimi, pri tem pa se neprepričljivo izgovarja na to, da je bil narobe razumljen. »Prinašajo droge, kriminal, posiljujejo,« je Trump dejal o priseljencih. Že prvi dan, ko bi prevzel funkcijo predsednika, je napovedal, da bi muslimanom preprečil vstop v državo. Napovedal je deportacije tistih, ki so v državo prišli na nelegalen način, in ustanovitev deportacijskega urada. Če pa priseljence želi deportirati, mu spet drugič pridejo prav. Latinoameričani so največja manjšina v državi in so tako pomembna volilna skupina. V četrtek je tako presenetil s še eno kontradiktorno izjavo: da ljubi Latinoameričane. Tovrstne nasprotujoče si izjave in zmedene politike pa volivcev očitno ne motijo dovolj, da ga ne bi podpirali. Velik razlog za to leži tudi v pomanjkanju izbire. Američani bodo tako med samo dvema kandidatoma izbirali manjše zlo.

Ogrožena predvidljivost

Toda že njegove izjave pri političnih elitah vzbujajo veliko zaskrbljenost. Predvidljivosti, ki sta jo že od osemdesetih let omogočali dinastiji Bushevih in Clintonovih, ki sta že od takrat skoraj neprekinjeno na najpomembnejših položajih odločanja, z njegovo izvolitvijo več ne bi bilo. Elite pred dokončno krizo rešuje samo še to, da bo Clintonova očitno premagala drugega nevarnega kandidata, Sandersa. Zato ne čudi, da se celo nekateri republikanci raje nagibajo k podpori Clintonovi. S tem se lepo kaže, da bistvenih političnih razlik med interesi elit iz demokratske in republikanske stranke ni več. In prav te politike, ki že od osemdesetih let in začetkov neoliberalizma vsako leto bolj škodijo interesom ljudi, so naposled pripeljale do izvoljivosti radikalno drugačnih kandidatov. Sistem je namreč v globoki krizi, česar Clintonova in elite pravzaprav ne želijo uvideti, ker bi bili s tem ogroženi njihovi interesi. Žal pa tudi enostavne rešitve, ki jih prinaša Trump, ne omogočajo boljšega jutri za večino ljudi, zdi se, da bi vodile kvečjemu v obratno smer.