Begunska kriza

Evropska trojica hvali begunski dogovor z Ankaro

M.K./STA
24. 4. 2016, 09.06
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Nemška kanclerka Angela Merkel, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans so ob ogledu begunskega tabora pri Gaziantepu poudarili, da begunski dogovor med Brusljem in Ankaro daje rezultate.

Profimedia
V zbirnem centru za begunce, kjer so se dogajala poslistva, je nameščenih 14.000 beguncev.

Nemška kanclerka Angela Merkel, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans so ob sobotnem obisku Turčije, kjer so si ogledali begunski tabor pri Gaziantepu in se na pogovorih sestali s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem, poudarili, da begunski dogovor med Brusljem in Ankaro daje rezultate.

"Naš cilj ni samo zaustaviti nezakonite migracije, temveč tudi to, da begunci dobijo več priložnosti blizu svojega doma," je na skupni novinarski konferenci na univerzi v Gaziantepu poudarila Merklova in dodala, da je zadovoljna s turškimi napori v begunskem taboru Nizip, ki so si ga ogledali in ki leži kakšnih 40 kilometrov vzhodno od Gaziantepa v bližini meje s Sirijo.

Profimedia
Turški premier Ahmet Davutoglu je med pogovorm s Tuskom in Merklovo poudaril: "Izpolnili smo svoj del dogovora,"

Merklova je pojasnila, da so od EU financirani projekti, ki so del begunskega dogovora med Brusljem in Ankaro, namenjeni kreiranju priložnosti za vseh 2,2 milijona sirskih beguncev, ki živijo v Turčiji in ne samo za tistih deset do 15 odstotkov beguncev, ki živijo v turških taboriščih.

"Namesto da obiskujejo sanirane begunske tabore, naj voditelji EU raje pogledajo čez nov turški mejni zid, da bi videli več deset tisoč sirskih beguncev, ki so jih zadržali na drugi strani," je povedala Judith Sunderland iz evropske veje organizacije za človekove pravice Human Rights Watch.

Nemška kanclerka se je ob tem ponovno izrekla za oblikovanje posebnih varnih območij v Siriji pri meji s Turčijo, kjer bi sirski begunci lahko našli zatočišče in bi jim zagotovili visoko stopnjo varnosti.

Davutoglu je medtem zatrdil, da je begunski dogovor, ki določa vračanje nezakonitih migrantov z grških otokov nazaj v Turčijo, prinesel znatne rezultate in se je število ljudi, ki dnevno nezakonito prečkajo Egejsko morje, zmanjšalo z 6000 novembra lani na trenutnih 130.

"Izpolnili smo svoj del dogovora," je ob tem poudaril turški premier in dodal, da je sedaj nujen brezvizumski dostop turških državljanov do EU. Vprašanje vizumske liberalizacije, ki je bodo turški državljani deležni ob izpolnjevanju begunskega dogovora, je po besedah Davutogluja za Turčijo zelo pomembno.

V EU precejšnji pomisleki

V EU se sicer pojavljajo precejšnji pomisleki o vizumski liberalizaciji za Turčijo, a Merklova je v soboto zagotovila, da bo ta del dogovora uveljavljen, če bo "Turčija prinesla rezultate". Ankara mora sicer izpolniti 72 pogojev v zameno za vizumsko liberalizacijo.

Ob primeru bruseljskega zavlačevanja pri tem postopku je Davutoglu zagrozil, da bo Turčija prenehala s sprejemanjem migrantov iz Turčije.

Tudi Tusk je dejal, da begunski dogovor, skupaj z ukrepi, ki jih je EU sprejela v sodelovanju z zahodnobalkanskimi državami ter v Grčiji, prinaša rezultate pri obvladovanju migracij. Ob tem je pohvalil Ankaro, saj da je obisk begunskega tabora pri Gaziantepu pokazal, da je Turčija "danes najboljši primer na svetu, kako obravnavati begunce".

Medtem ko evropski politični vrh in Turčija hvalita begunski dogovor, je po drugi strani tarča ostrih kritih s strani Visokega komisariata Združenih narodov za begunce in številnih nevladnih organizacij. Mnogi so prepričani, da Turčija ni varna država.