Razkrivamo mednarodni škandal

VIDEO: Zmaga z umazano kampanjo

Simon Rosc
23. 4. 2016, 18.49
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

19. aprila je parlamentarna skupščina Sveta Evrope za novega slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) izvolila odvetnika Marka Bošnjaka. Samo nekaj dni za tem razkrivamo škandalozno kampanjo, s katero je Bošnjak dobil večino glasov.

STA/Mediaspeed
Janez Janša in Marko Bošnjak

Mediaspeed
Bošnjak naj bi imel z desnico nekaj podobnih nazorov, ki so tesno povezani s človekovimi pravicami.

Kdo je Marko Bošnjak 
Dvainštiridesetletni Bošnjak je po študiju leta 2002 doktoriral na ljubljanski pravni fakulteti. Na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici je od leta 2012 izredni profesor za kazensko pravo, predaval pa je tudi na drugih fakultetah. Pred prihodom v odvetniško družbo Čeferin leta 2009 je bil višji znanstveni sodelavec Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in svetovalec ustavnega sodišča. Slovenski javnosti pa je znan predvsem kot zagovornik v nekaterih odmevnih sodnih zadevah; v zadnjem času predvsem v postopkih proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju in nekdanjemu prvemu človeku Istrabenza Igorju Bavčarju. 

Slovenija je kandidate za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) izbrala šele v tretjem poskusu, na podlagi razpisa marca lani, potem ko se je po predhodnih dveh razpisih – na katera se je prijavila samo po ena kandidatka – na zadnjem avgusta lani prijavilo kar osem kandidatk in sedem kandidatov. Državni zbor je nato izglasoval tri kandidate, poleg izvoljenega odvetnika Marka Bošnjaka še vrhovno sodnico Nino Betetto in profesorico na pravni fakulteti univerze v Ghentu Nino Peršak. Novi slovenski sodnik je moral za izvolitev pridobiti glasove absolutne večine 68 članov skupščine, ki so glasovali. Bošnjak je bil nesporni zmagovalec, prejel je kar 113 glasov od 134, so sporočili iz Strasbourga.

UMAZANA KAMPANJA

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je Bošnjaka izvolila na podlagi priporočila pristojnega skupščinskega odbora, ki je Bošnjaka opredelil kot najbolj kvalificiranega med vsemi tremi kandidati, kar je zanimivo že samo z vidika, da je imel Bošnjak za protikandidatko vrhovno sodnico, medtem ko sam opravlja poklic odvetnika. Kot smo izvedeli iz zaupnih virov, sta jeziček na tehtnici premaknila elektronsko sporočilo in video, ki je bil pripet sporočilu in Betettovo obtožuje povezave z nekdanjo komunistično oblastjo ter jo prikazuje kot sodnico, ki je znana po tem, da krši človekove pravice.

ŠKANDALOZNO SPOROČILO

Uspelo nam je pridobiti elektronsko sporočilo, ki je romalo na elektronske naslove odločevalcev v Svetu Evrope. »Spoštovani član parlamentarne skupščine Sveta Evrope, na vašem naslednjem zasedanju (18.–22. april) boste med drugim odločali tudi o bodočem slovenskem sodniku Evropskega sodišča za človekove pravice. Preden vi in vaša poslanska skupina odločite o tej zadevi, vam močno priporočam, da si ogledate predstavitev Nine Betetto, ki jo pripenjam kot video temu sporočilu. Kot zaskrbljen in ponosen Slovenec želim, da ste popolnoma obveščeni, kakšno osebo želi moja država na poziciji v ESČP. Betettova je predvsem znana kot kršilka človekovih pravic, ki ne  bi nikoli smela postati sodnica na ESČP,« se gasi elektronsko sporočilo, pod katerega je podpisan Roman Podlesnik.

YouTube
Betettovo v videu obtožijo, da je znana kot sodnica, ki pogosto krši človekove pravice.

ŠKODLJIVI VIDEO

Podlesnik, katerega identiteta je sicer najverjetneje izmišljena, pa je podpisan tudi pod video na youtubu, v katerem je objavljena tako imenovana »predstavitev« Betettove in ki je bil pripet sporočilu. Video sprva razloži, da je bil med kandidati tudi Klemen Jaklič, čeprav ga na uradnem seznamu kandidatov ni bilo, ker ga DZ ni potrdil. Nadaljuje se pojasnjevanje, da je bil predsednik države Borut Pahor predsednik stranke, ki je naslednica komunistične partije, in da je komunistična tudi sedanja sestava slovenskega državnega zbora.

Sledi pojasnjevanje, da DZ ni potrdil Jakliča, ki je bil mimogrede kandidat z močno podporo Janševe SDS, kar označi za škandal. Nato pa predstavi Betettovo kot favoritinjo slovenske komunistične kontinuitete. Nadalje Betettovo označi za kršilko človekovih pravic, skupaj z Brankom Maslešo in Vesno Žalik jo označuje kot naslednico sodišč komunistične partije, ki je leta 1943 jetnike obsodila na smrt brez pravne podlage.

Kot obtožuje video, so si vsi trije prizadevali za legalizacijo vseh povojnih zločinov v Sloveniji. Betettovo skupaj z Maslešo obtoži tudi političnega procesa in kršenja človekovih pravic v primeru Patria. »Janšo, Krkoviča in Črnkoviča je obsodila nezakonito,« se glasijo naslednje obtožbe. Video pa se pompozno zaključi s podatkom, da je Slovenija na prvem mestu po kršenju človekovih pravic, in Betettovo še zadnjič obtoži, da je k temu veliko prispevala prav ona.

JE VIDEO NASTAL NA DESNICI?

Elektronsko sporočilo pod katerega je podpisan Roman Podlesnik naj bi bilo poslano odločevalcem v svetu Evrope.

Povsem jasno je, da Betettova ni pogodu slovenski desnici, njihov kandidat Klemen Jaklič v DZ ni bil izglasovan, je pa vendarle med izbranimi kandidati bil njim najbližje Bošnjak, zato – tako naši viri v Strasbourgu – je prst kot v tvorca videa usmerjen v sam vrh stranke SDS, ki je, spomnimo, tako kot prikazuje video tudi v primeru neizvolitve Jakliča, protestirala z besedami, da koalicija slednjega ni hotela podpreti, ker je v primeru Patria podprl njihovega predsednika Janeza Janšo.

Bošnjaka sicer z desnico povezuje tudi nekaj pomembnih nazorov, ki se tičejo človekovih pravic, mednje naj bi sodila tudi stališča glede porok in pravic istospolnih parov. Povezave s slovensko desnico pa še posebej izpostavi izbira besed in izpostavljenih primerov v videu, ki neprestano ponavlja povezave z nekdanjo komunistično oblastjo. Tovrsten video je nedvomno velik mednarodni škandal, ki je Sloveniji narisal novo črno piko in je samo še en dokaz merjenja politične moči, tako na strani desnice kot na strani levice.

YouTube
Betettovo skupaj z Maslešo obtožujejo kršenja človekovih pravic in političnega procesa v primeru Patria.