Trump na strankarskih volitvah za izbiro predsedniškega kandidata republikancev zmaguje kot po tekočem traku. A pri tem osvaja nekje med 30 do 40 odstotkov glasov republikanskih volivcev, kar predstavlja le okrog 33 odstotkov volilnega telesa v ZDA. Več kot 60 odstotkov ameriških volivcev pa pravi, da Trumpa nikoli ne bodo volili.
Teh številk se zaveda vodstvo republikanske stranke, ki obžaluje, da tudi pri njih ni več tako imenovanih superdelegatov, to je uglednih članov stranke, ki lahko na strankarski konvenciji potrdijo kogarkoli ne glede na voljo volivcev. Kot alternativa Trumpu pa sedaj nekateri v strankarski eliti rešitev vidijo v zveznem senatorju iz Teksasa Tedu Cruzu.
A tudi Cruz ima precejšnje težave pri pritegovanju volivcev, ki niso izraziti konservativci. Na ameriških predsedniških volitvah pa so doslej zmagovali kandidati, ki jim je uspelo pritegniti večino okrog 22 odstotkov strankarsko neopredeljenih volivcev. Okrog 45 odstotkov volivcev v ZDA se opredeljuje za demokrate.
Za osvojitev nominacije mora republikanski kandidat zbrati 1237 delegatov, Trump pa jih je doslej nabral 673. Cruz jih ima 411, guverner Ohia John Kasich pa 143. Trumpa lahko ustavi le eden, vendar tako Cruz kot Kasich vztrajata v tekmi do konvencije julija v Clevelandu.
Trump je že napovedal nemire svojih privržencev, če ga delegati na konvenciji oropajo zmage. Čeprav republikanska stranka išče alternativo, je Trump po mnenju nekaterih edina možnost stranke za uspeh na novembrskih volitvah, saj da bi lahko s svojo nekonvencionalno kampanjo premagal tudi Clintonovo, kot je pred tem že svoje republikanske nasprotnike.
Naslednje strankarske volitve imajo republikanci 22. marca v Arizoni in Utahu. Arizona bo glede na ankete Trumpova, Kasich pa bi lahko zabeležil uspeh v Utahu, kjer ga podpira mormonsko vodstvo na čelu z Mittom Romneyjem. Televizijskih soočenj več ne bo, ker se jim je Trump odpovedal.
Medtem ko republikanska stranka razpada, pa demokrati teh težav zaenkrat nimajo, ne glede na občasno ognjevite prepire med Sandersom in Clintonovo. Sanders je v četrtek mirno priznal poraz v Missouriju, kjer je bila razlika med kandidatoma okrog 1500 od 620.000 oddanih glasov. Dejal je, da bo davkoplačevalcem prihranil denar in ne bo zahteval ponovnega štetja, saj je Clintonova osvojila le enega delegata več od njega (36 proti 35).
Vztrajal je, da še vedno vidi pot do svoje zmage, čeprav ima Clintonova sedaj že 1614 delegatov, on pa 856. Za zmago jih je potrebnih 2383. Clintonova ima veliko prednost zaradi superdelegatov, vendar pa vodi pred Sandersom tudi za okrog 300 delegatov, ki sta jih osvajala z volitvami. Demokrati delegate z volitvami delijo proporcionalno in, če se ne zgodi kaj nepredvidljivega, je le vprašanje časa, ko bo moral Sanders končati svojo kampanjo.
Za zdaj vztraja in razlaga, da je Clintonova zmagovala po globokem jugu, volitve pa se sedaj selijo a zahod in v druge države, kjer ima boljše obete on. Demokrati imajo 22. marca na sporedu tekme v Arizoni, Utahu in Idahu, nato 26. marca na Aljaski, državi Washington in Havajih. Anket ni veliko, ampak Sanders vodi edino v Idahu. Sanders računa, da bo zmagoval tudi kasneje v Pensilvaniji, New Yorku in Kaliforniji.
Ne glede na to kdo bo osvojil strankarsko nominacijo na konvenciji julija v Philadelphii, pa je Sanders zagotovil, da se bo demokratska stranka poenotila. "Vsaka razumna oseba v ZDA se zaveda, da bi bila izvolitev Trumpa ali Cruza velika katastrofa, zato bomo stopili skupaj," je dejal.
