Svet

V ozadju TEŠ 6 interes uvoznikov premoga

Luka Tetičkovič
12. 11. 2015, 17.21
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Direktor Premogovnika Velenje iz obdobja 1992–2002 trdi, da so mu prikrivali načrte za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Rudnik je v stiski, saj bi moral investirati v raziskovanje jame, da zagotovi rudo za predimenzioniran šesti blok, a ga izčrpavajo s prenizko odkupno ceno premoga.

STA
Gradnja šestega bloka TEŠ

Franc Žerdin, ki je po koncu mandata direktorja Premogovnika Velenje (PV) opravljal funkcijo predsednika nadzornega sveta Holdinga slovenske elektrarne (HSE), je pred Preiskovalno komisijo za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri naložbi v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj izjavil, da ga tedaj niso obvestili o načrtih izgradnje TEŠ6 v takšni obliki, kot je postavljen sedaj. »Razmišljalo se je o izgradnji bloka šest z močjo 200 megavatov, ta blok naj bi začel obratovati 2017. Prav tako 200-megavatni blok sedem naj bi začel obratovati leta 2027,« je pričal ugledni rudarski strokovnjak Žerdin.

Žerdin pravi, da so ga o TEŠ6 zavajali. Nato so ga zamenjali, ker se strokovno ni mogel strinjati s projekcijami.

Kot je zdaj jasno, se je namesto tega izgradilo en 650-megavatni blok, ki je prototipski in tako edini svoje vrste na svetu. Ob tem pa naj bi bil še nadomestni, kot je v določeni fazi projekta začel govoriti nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik.

Elektrarna brez funkcije toplarne

Zdajšnje generacije odgovornih v TEŠ imajo zato obilo preglavic, saj TEŠ ne more izpolnjevati funkcije toplarne za Šaleško dolino. Šestica je kot edini (nadomestni) blok za obratovanje razpoložljiva le 90 % koledarskega leta. Od kod toplota ostalih 10 odstotkov koledarskega leta, je vroči kostanj, ki ga TEŠ podaja Komunalnemu podjetju Velenje, za direktorja katerega je usoda ironično nastavila prav Rotnika.

Lobirali so uvozniki premoga

»Ker je bila naložba v termoenergetske objekte tedaj izjemno vprašljiva, smo računali, da bomo odkopavanje v rudniku končali do leta 2027. Za to obdobje smo izdelovali vse naše strateške dokumente in tako v jamo investirali in jo odpirali,« je pred komisijo povedal Žerdin.

Politika je imela drugačne načrte. Žerdin trdi, da mu mandata kot predsedniku PV niso podaljšali zaradi interesov stranke LDS z argumentom, da strokovnjaki stare šole »nimajo vizije, niso dovolj prodorni in da imajo mladi drugačne poglede na prestrukturiranje gospodarstva Šaleške doline.«

V ozadju je bil interes uvoznikov premoga, trdi Žerdin, ki je tej možnosti močno nasprotoval. Po svojih besedah se je tedaj sprl z že pokojnim Ivanom Atelškom, dolgoletnim direktorjem Gorenja in sivo eminenco šaleškega gospodarstva.

STA
Franc Žerdin, ugledni rudarski strokovnjak.

Jama nevarnejša, cena rude prenizka

»Odkopavali smo tiste predele sloja, ki so bili dobro raziskani in nam jih je uspelo razbremeniti hribinskih pritiskov. Tako nam je uspelo ceno rude spraviti pod 2,5 evra na gigadžul,« je pojasnil Žerdin o načrtu odkopavanja do leta 2027. »Zdaj ko se je koncept življenjske dobe rudnika spremenil (podaljšana je bila do leta 2054, op. a.), ima ta velike težave. PV mora na daljše obdobje zagotavljati visoko proizvodnjo, odkopavanje pa je omejeno na področje, ki je pod velikimi geomehanskimi pritiski, zaradi česar so pogostejši stebrni udari. Rudnik mora šele ustvariti razmere, da se bo lahko začelo normalno odkopavanje, za to pa mora investirati v raziskave in opremo, tega denarja pa sedaj ni.«

Povedano drugače, rudnik sedaj bolj kot kadarkoli potrebuje visoko ceno rude, a ga TEŠ in HSE silita v nižjo. Zalog ni, zato poskuša PV te domnevno najti tako, da niža stroške dela, hkrati pa ne more sprejeti ukrepov, da bi jama za knape ostala relativno varna.

Šesti blok je za več kot enkrat presegel svojo načrtovano ceno. Dodatna sredstva se je v njegovem kotlu kurilo, ker jih je v njem zgorelo že toliko, da naložbe menda ni bilo smiselno ustaviti. Zapitke hočejo zdaj podtakniti rudarjem.

So pred poroštvom TEŠ s prenizko ceno premoga zavajali poslance DZ?

»Ali je imel PV kakšno oceno tveganja pred doseganjem ciljne cene 2,25 evra na gigadžul premoga?« so preiskovalci vprašali poznejšega direktorja PV (2007–14) Milana Medveda. Pri vprašanju so izhajali iz dokumentacije, na podlagi katere so poslanci Državnega zbora leta 2012 potrjevali zakon za državno poroštvo za Teš 6 v višini 440 milijonov evrov posojila.

Domneva se namreč, da so bile poslancem prikazane nerealne številke, s katerimi se je poskušalo upravičiti ekonomsko smiselnost naložbe v sporni blok. »Govorite o izjavi, kjer ni mojega podpisa, kjer ni podpisa nobenega iz premogovnika,« je Medved zavrnil svojo odgovornost za ceno premoga, ki se je, sodeč po dokumentaciji za poslance, prenašala tudi v dolgoročne pogodbe med TEŠ, PV in HSE. »Izjave PV ni zraven, ker je ta v dolgoročno podpisani pogodbi,« je svojo odgovornost zavrnil Medved. Presenetljivo pa je kljub temu večkrat izjavil, da je ta cena premoga realna.