Vojna v Siriji se stopnjuje, vojaško posredovanje Rusije v državi je še zapletlo mednarodna prizadevanja za rešitev konflikta, tako da lahko Evropa, ki se sooča z najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni, v prihodnje pričakuje še na milijone beguncev.
Ključna bo razprava o sodelovanju EU in Turčije v begunski krizi. Voditelji bodo poskušali odgovoriti na vprašanje, kaj lahko ponudijo Turčiji v zameno za zajezitev toka beguncev v Evropo. V ospredju sta dve temi: vizumska liberalizacija in varnostna cona, ki ju želi Turčija.
V sklopu prizadevanj za izboljšanje nadzora zunanje meje bodo voditelji predvidoma pozvali h krepitvi Frontexovega mandata v kontekstu razprave o vzpostavitvi sistema evropske mejne in obalne straže.
Voditelji bodo sicer pregledali izvajanje že sprejetih ukrepov, kot je načrt za premestitev 160.000 beguncev znotraj unije in vzpostavljanje središč za obravnavo beguncev (hotspotov) v Italiji in Grčiji, ki morajo biti nared do konca novembra.
Pregledali bodo tudi uresničevanje zaveze za krepitev finančne pomoči tretjim državam in mednarodnim organizacijam, ki je precej pod pričakovanji. Nezadosten je tudi odziv članic na poziv agencije za zunanje meje Frontex in azilnega urada EASO k okoli 1000 dodatnim strokovnjakom.
V sklopu prizadevanj za izboljšanje nadzora zunanje meje bodo voditelji predvidoma pozvali h krepitvi Frontexovega mandata v kontekstu razprave o vzpostavitvi sistema evropske mejne in obalne straže, še zlasti glede napotitve Frontexovih sil za hitro posredovanje na zunanji meji.
