Kultura

Kate Winslet kot fotoreporterka

STA
15. 10. 2015, 06.42
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Britanska oskarjevka Kate Winslet bo na velikem platnu upodobila legendarno ameriško fotoreporterko, portretistko in modno fotografinjo Lee Miller.

Twitter

Film, ki zaenkrat še nima naslova, bo po pisanju britanskega časnika The Guardian temeljil na biografiji, ki jo podpisuje sin Millerjeve Antony Penrose.

Avtorske pravice za snemanje filma po Penroseovi knjigi The Lives of Lee Miller si je zagotovila produkcijska hiša Hopscotch Features. Penrose ji bo za potrebe snemanja omogočil dostop do arhivov svoje matere, med drugim do njenih dnevnikov in originalnih fotografij. Kdo se bo lotil pisanja scenarija za film, še ni znano.

Millerjeva, rojena leta 1907 v mestu Poughkeepsie v ameriški zvezni državi New York, je kot lepotica kariero začela pred fotoobjektivi. Že kot 20-letnica je zasedala naslovnice Voguea, Vanity Faira in Harper's Bazaarja ter sodelovala s fotografi, kot so bili Edward Steichen, Hoyningen-Huene in Arnold Genthe.

Lasten fotoatelje je odprla po selitvi v Pariz leta 1929, čemur je kmalu sledilo sodelovanje z Manom Rayem, s katerim sta izumila fotografsko tehniko solarizacije. Ob tem, da je bila njegova muza, je nadrealistične fotografije ustvarjala tudi sama. Med njenimi portertiranci so bili Coco Chanel, Elsa Schiaparelli, Helen Rubenstein, Joan Miro, Max Ernst in Jean Cocteau.

Leta 1932 je kariero nadaljevala v New Yorku, a je tam vzpostavljeni atelje kmalu zaprla zaradi poroke z egipčanskim bogatašem Azijem Elouijem Beyaijem. Sledilo je mondeno življenje v Kairu, že leta 1937 pa je spoznala svojega poznejšega drugega moža, britanskega plemiča Rolanda Penrosea, s katerim sta se ustalila v Londonu.

Med drugo svetovno vojno je kljub napotkom iz ameriške ambasade, naj se vrne v domovino, ostala in posnela podobe Londona med bombardiranjem. Leta 1944 je postala fotografinja, akreditirana pri ameriški vojski. V družbi reporterja revije Life Davida E. Schermana je sledila ameriškim prodorom v Evropo.

Dokumentirala je osvoboditev Pariza, bitke v Luksemburgu in Alzaciji, srečanje ameriških in sovjetskih čet ob Labi in osvoboditev taborišč Buchenwald ter Dachau. Posnela je tudi okolja, v katerih sta bivala Hitler in Eva Braun.

Po vojni je nekaj časa delala za Vogue, pozneje je sodelovala pri pisanju biografij Picassa, Miroja, Mana Raya in Antonija Tapiesa, ki se jih je lotil Penrose. Proti koncu življenja se je posvetila kmetovanju in gastronomiji na družinskem posestvu Farley House na vzhodu Sussexa. Umrla je leta 1977.