Svet

V Armeniji obeležujejo 100. obletnico genocida

STA
24. 4. 2015, 15.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

V Erevanu danes potekajo slovesnosti ob 100. obletnici pobojev do 1,5 milijona Armencev v nekdanjem otomanskem cesarstvu. Začelo se je z uradno slovesnostjo ob spomeniku genocidu z visokimi gosti iz tujine, še en vrhunec pa bo sledil proti večeru, ko naj bi se žalnega pohoda iz središča Erevana do spomenika udeležilo na stotisoče Armencev.

Reuters
Armenci se spominjajo žrtev genocida.

Spominske slovesnosti je začel armenski predsednik Serž Sarkisjan, ko je skupaj s soprogo zjutraj položil venec ob spomeniku genocidu na enem od gričev nad Erevanom. Sledili so mu številni tuji diplomati, ki so ob vznožju 44 metrov visokega spomenika drug za drugim polagali rumene vrtnice. Ubitih so se spomnili tudi z minuto molka.

Sarkisjan se je ob spomeniku zahvalil gostom iz tujine, ki so na ta žalosten dan prišli v Erevan. "Hvaležen sem vsem tistim, ki ste tukaj, da še enkrat potrdite svojo zavezo vrednotam človeštva in da sporočite, da ni nič pozabljenega, da se po sto letih spominjamo," je dejal.

Slovesnosti se med drugim udeležujeta francoski in ruski predsednik, Francois Hollande in Vladimir Putin. Slednji je poudaril, da "kakršnegakoli opravičila za množični poboj ni in ne more biti", Hollande pa je "prišel povedati svojim armenskim prijateljem, da ne bomo nikoli pozabili tragedij, ki jih je doživel vaš narod", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Hollande je poleg tega izkoristil priložnost za poziv Turčiji, naj končno prizna, da je bil nad Armenci storjen genocid. "V Turčiji so že bile izrečene pomembne besede, a pričakujejo se še druge, tako da bi lahko končno skupaj žalovali," je dejal. Pozval je še k odprtju meje med Armenijo in Turčijo, ki je zaprta že več kot dve desetletji.

Putin je medtem opozoril še na nevaren porast "radikalnega nacionalizma" in rusofobije, kar je po oceni AFP letelo na krizo v Ukrajini in zaradi nje močno poslabšane odnose med Rusijo in Zahodom.

Med tujimi gosti AFP omenja še ciprskega predsednika Nikosa Anastasiadesa in srbskega predsednika Tomislava Nikolića. Skupaj naj bi prišlo kakih 60 tujih delegacij, piše AFP in dodaja, da je udeležba precej okleščena, saj so se očitno mnogi voditelji v strahu pred jezo Ankare opravičili.

Turčija namreč odločno zavrača, da bi bili poboji Armencev pred sto leti genocid in vztraja, da je šlo za žrtve državljanske vojne, v kateri je bilo ubitih nekaj sto tisoč ljudi na obeh straneh. Prav na današnji dan je tudi pripravila veliko slovesnost ob 100. obletnici začetka bitke za Galipoli in nanjo povabila številne tuje voditelje. Bitka za Galipoli se je sicer dejansko začela 25. aprila 1915.

V mestih po vsem svetu, od New Yorka preko Pariza do Bejruta, bodo 100. obletnico genocida danes obeležili tudi pripadniki večmilijonske armenske diaspore.

Žalno slovesnost so poleg tega pripravili v armenskem patriarhatu v Istanbulu. Kot poroča AFP, je nanjo prvič prišel minister turške vlade, in sicer minister za evropske zadeve Volkan Bozkir. Ta je novinarjem pojasnil, da se slovesnosti v imenu vlade udeležuje, ker "spoštujemo trpljenje naših armenskih bratov".

Na slovesnosti so prebrali tudi sporočilo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Erdogan je lani prvič izrazil žalost ob bolečini, ki jo delijo Turki in Armenci. Danes je znova izrazil sožalje z besedami, da "se na ta dan, ki ima za naše armenske državljane poseben pomen, s spoštovanjem spominja vseh otomanskih Armencev, ki so izgubili svoja življenja v okoliščinah prve svetovne vojne".