Novice Svet24

Dokaz za to naj bi bil zaupni dokument, ki je bil osnova za zgodbo, v torek objavljeno na spletnem mediju Intercept. Tega je oblikoval novinar Glen Greenwald, ki že samega začetka objavlja tudi dokumente, ki jih je iz vohunskih baz podatkov pridobil in odnesel s seboj Edward Snowden.
Članek v Interceptu opisuje rast vladne baze podatkov z imeni terorističnih osumljencev in se sklicuje na dokument Nacionalnega protiterorističnega centra z datumom avgust 2013, torej po tistem, ko je Snowden že zapustil ZDA in se odpravil najprej v Hongkong, nato pa v Rusijo, kjer je dobil azil.
Ameriški preiskovalci iščejo novega "izdajalca", o katerem jih je obvestil tudi sam Greenwald, ko je julija na twitterju sklepal, da obstaja še ena oseba, ki spravlja v javnost zaupne podatke vlade. Že februarja pa je v pogovoru za televizijo CNN menil, da obstajajo ljudje, ki jih je Snowden navdihnil s svojim pogumom.
Vse, kar je doslej prišlo v javnost od "novega Snowdna", je bilo označeno le z oznako "zaupno" ali "ni za tujo vlado", kar je na lestvici oznak zaupnih dokumentov dokaj nizko. Snowden je na primer odnesel okrog 1,7 milijona dokumentov, od katerih so bili številni označeni kot strogo zaupni.
Baza podatkov, o kateri piše Greenwald, vsebuje milijon imen. Do decembra leta 2009 jih je bilo le pol milijona. Seznam po besedah Greenwalda vsebuje 40 odstotkov imen, ki niso povezana z nobenimi terorističnimi organizacijami. Vladni predstavniki so to za CNN zanikali, češ da si Greenwald napačno razlaga podatke.
Na seznamu je tudi več tisoč Američanov in največ terorističnih osumljencev je v New Yorku, Dearbornu (Michigan), San Diegu in Chicagu, torej tam, kjer je največ Američanov arabskega izvora. Informacije o bazi podatkov je nekdo pridobil s Penatagonovega računalniškega sistema SIPRNet, ki ga skupaj uporabljata State Department in Pentagon.
S tega sistema je informacije pridobil in predal spletni strani WikiLeaks vojak Bradley Manning. Iskanje novega vira informacij znotraj ameriške vlade ne bo enostavno, saj ima dostop do zaupnih podatkov 3,2 milijona oseb.