Svet

Zmaga reformista ne bo prinesla večjih sprememb

STA / S.R.
16. 6. 2013, 16.14
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Na petkovih predsedniških volitvah v Iranu je že v prvem krogu nepričakovano zmagal kandidat reformistov Hasan Rohani, ki je dobil 50,68 odstotka glasov.

Reuters
Rohanijeva zmaga ne bo prinesla večjih sprememb politike Teherana.

Opazovalci sicer opozarjajo, da njegova zmaga ne bo prinesla večje spremembe politike Teherana, saj so strateška vprašanja v Iranu v pristojnosti vrhovnega vodje. Po podatkih notranjega ministrstva se je volitev udeležilo 72,7 odstotka od skupno 50,5 milijona volilnih upravičencev. Zaradi velikega interesa so bila sicer volišča odprta nekaj ur dlje. Za naslednika Mahmuda Ahmadinedžada se je potegovalo šest kandidatov, od tega jih je bilo pet iz konservativnega tabora.

Takoj po objavi novice je med Rohanijevimi privrženci v Teheranu izbruhnilo veliko navdušenje. Pred sedežem njegovega volilnega štaba pa se je zbralo na tisoče ljudi, ki so proslavljali zmago.

Rohani velja za zmernega kandidata s podporo reformistov. Z zahodnimi vladami želi skleniti dogovor glede iranskega jedrskega programa, ker želi, kot je pojasnjeval pred volitvami, državo potegniti iz mednarodne izolacije.

Svojo zmago je Rohani po objavi izidov označil kot zmago "zmernosti nad ekstremizmom". Ob tem je Zahod pozval, naj prizna pravice Irana in naj z Iranci govori z dolžnim spoštovanjem, saj bo le na ta način "slišal ustrezen odgovor".

Ob zmagi so mu doma čestitali ostali predsedniški kandidati, pa tudi dosedanji predsednik Ahmadinedžad, ki se po dveh štiriletnih mandatih ni mogel več potegovati za položaj.

Čestital mu je tudi vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je ob tem "vse pozval, naj pomagajo njemu in njegovi vladi, saj je predsednik celotnega naroda". Hamenej bo izid volitev predvidoma potrdil 3. avgusta, nato pa bo novi predsednik v parlamentu prisegel.

ZDA so izrazile zaskrbljenost zaradi pomanjkanja transparentnosti in zaradi cenzure med volitvami, a izrazile pripravljenost na "nadaljevanje neposrednega sodelovanja" s Teheranom glede jedrskega programa.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pozval Iran h konstruktivni vlogi v regionalnih in mednarodnih zadevah ter poudaril, da bo še naprej sodeloval z iranskimi oblastmi in novim predsednikom glede pomembnih vprašanj za mednarodno skupnost in dobrobit iranskega ljudstva.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, ki je glavna pogajalka šestih velikih sil, ki se pogajajo z Iranom o njegovem spornem jedrskem programu, je prav tako poudarila zavezanost delu z Rohanijem.

Glavna sirska opozicijska nacionalna koalicija pa je Rohanija pozvala k reviziji podpore Irana sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu.

Izraelsko zunanje ministrstvo je medtem opozorilo, da je ajatola Hamenej tisti, ki določa jedrsko politiko Irana, in ne predsednik države. Tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu je opozoril, da se mednarodna skupnost ne bi smela slepiti in se ne "vdati skušnjavi" in zmanjšati pritiska na Iran.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je izrazil zaupanje, da bo Rohanijevo delo na mestu predsednika spodbujalo "razcvet" Irana in še dodatno okrepilo rusko-iranske odnose.

Rohaniju so ob izvolitvi med drugim čestitali tudi voditelji Združenih arabskih emiratov, Bahrajna, Kuvajta in Katarja. Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki je tesni zaveznik Teherana, pa je sporočilo, da imajo Arabci in muslimani Rohanija "za seme upanja".

Opazovalci sicer poudarjajo, da zmaga Rohanija ne bo prinesla večje spremembe iranske politike, saj so strateška vprašanja, kot so jedrski program in mednarodni odnosi, v pristojnosti ajatole Hameneja. Ta v skladu z ustavo "opredeljuje glavne politike islamske republike in nadzoruje njihovo izvajanje". Prav tako lahko izvede referendume in razglasi vojno ali mir. Je na čelu sodne veje oblasti in oboroženih sil in imenuje vrhovne kadre v vojski in politiki.

O strateških vprašanjih v državi pa odloča vrhovni nacionalni varnostni svet, ki ga formalno vodi predsednik, dejansko pa sekretar. V svetu so obrambni, notranji in zunanji minister ter minister za obveščanje, pa tudi vodje parlamenta, sodne veje oblasti in poveljniki oboroženih sil.

Predsednik republike je medtem odgovoren za "izvajanje ustave in delo izvršne veje oblasti", z izjemo zadev, ki se neposredno dotikajo nacionalnega sveta. Pri svojih odločitvah mora upoštevati parlament, ki ga lahko z nezaupnico odstavi.

Novi iranski predsednik Rohani je bil rojen leta 1948 v osrednjem delu države, 20 let je bil član parlamenta, od tega osem let njegov podpredsednik. Leta 2003 ga je predsednik Mohamed Hatami imenoval za glavnega jedrskega pogajalca.

S tega položaja je odstopil kmalu po prihodu predsednika Ahmadinedžada, vzrok so bila nesoglasja med njima. Rohani je nato kritiziral predsednikovo politiko, češ da pogajanj ne bi smeli voditi na način, ki državo vodi v politično osamitev in gospodarsko krizo.

A tudi Rohani je v predvolilni kampanji dal vedeti, da se jedrskemu programu ne namerava odpovedati. Kljub temu pa ni popolnoma izključil niti pogajanj z največjim iranskim sovražnikom, ZDA.

Novi predsednik ima doktorat pravne fakultete univerze v Glasgowu, je poročen in ima štiri otroke.