Proti takšni širitvi policijskih pooblastil se je izrekla nenavadna koalicija sodnikov. Trojici liberalnih sodnic Eleni Kagan, Ruth Bader Ginsburg in Soniji Sotomayor se je namreč pridružil najbolj konservativen sodnik Antonin Scalia, ki je odločitev večine ostro napadel, češ da je to ustvarjanje pogojev za policijsko državo. Američane je posvaril, da se lahko njihov DNK zdaj znajde v centralni bazi podatkov, če so krivi ali ne.
Sodišče je imelo pred seboj primer Alonza Kinga, ki so ga leta 2009 aretirali v Marylandu zaradi napada. Rutinsko so mu odvzeli vzorec DNK in sčasoma ugotovili, da ustreza tistemu, ki so ga našli pred šestimi leti na telesu posiljene 53-letne ženske.
Kinga so obsodili posilstva, vendar je prizivno sodišče Marylanda obsodbo zavrglo z utemeljitvijo, da policija ne sme jemati vzorcev DNK ljudem, ki še niso bili obsojeni.
V ZDA ima kar 30 zveznih držav zakone, ki to dovoljujejo, in vrhovno sodišče je to zdaj dovolilo za ozemlje celotnih ZDA.
Večina sodnikov je menila, da gre za postopek, ki je enak jemanju prstnih odtisov, za kar ni potreben poseben nalog. Gre za del postopka, ki pomaga pri identifikaciji osumljenca in pri ugotovitvi, ali je bil že kdaj za kaj obsojen.
Scalia je menil, da lahko temu verjamejo le najbolj naivni. Povezavo Kinga s posilstvom so odkrili šele po štirih mesecih, torej DNK ni pomagal pri identifikaciji. Uporabo genetske analize je izenačil z vdorom policista v stanovanje brez sodnega naloga ali utemeljenega razloga, kar je jasna kršitev četrtega amandmaja k ustavi, ki ščiti pred nerazumnimi preiskavami ali zaplembami.
Svet
Se ustvarjajo pogoji za policijsko državo?
Vrhovno sodišče ZDA je v ponedeljek s petimi glasovi proti štirim razsodilo, da ima policija vso pravico jemati vzorce DNK od aretiranih oseb brez posebnega naloga ali potrebe.
Reuters
