Svet

Bruselj: Ukrepanje v Sloveniji je nujno

STA / S.R.
10. 4. 2013, 14.12
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Slovenija se sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, ukrepanje je nujno, opozarja Evropska komisija v poglobljenem pregledu makroekonomskega stanja v 13 problematičnih članicah EU.

Reuters
Olli Rehn.

Bruselj najhujša, presežna neravnovesja ugotavlja le v Sloveniji in Španiji. Vlada mora sedaj opredeliti podroben načrt za reševanje tega problema.

"Položaj Slovenije je bil sicer na začetku še obvladljiv, a presežna makroekonomska neravnovesja se hitro kopičijo. Da bi ustavila in obrnila ta negativen trend, mora Slovenija sedaj ukrepati naglo in odločno," je poudaril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.

Slovenija mora dokončati začete reforme ter pripraviti celostne in konkretne ukrepe, ki jih mora opredeliti v proračunskih in reformnih načrtih, ki ju mora poslati v Bruselj "v prihodnjih tednih", je še opozoril Rehn na novinarski konferenci v Bruslju.

Komisar je v predstavitvi ugotovitev izpostavil tudi, da Slovenija ni bila sposobna pritegniti veliko tujih vlagateljev in da se je poslabšala dinamičnost njenega izvoza.

"Slovenija se sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji. Nujno je takojšnje ukrepanje za ustavitev hitrega kopičenja teh neravnovesij in za njihovo odpravljanje," sicer še piše v dokumentu, ki ga je danes objavila komisija.

Bruselj Slovenijo opozarja predvsem na velika tveganja v finančnem sektorju, ki izvirajo iz zadolženosti podjetij in negativnih učinkov procesa njihovega razdolževanja.

Ta tveganja po oceni komisije zaostrujejo tudi prepletenost težav finančnega sektorja z javnimi financami, omejena sposobnost prilagajanja kapitalskega trga in trga dela ter gospodarska struktura, v kateri prevladuje državno lastništvo.

Bruselj opozarja tudi na to, da so obdobja negotovosti in pravne ovire pri sprejemanju reform Sloveniji onemogočila ustrezno soočanje s temi neravnovesji ter s tem okrepila njeno ranljivost v času povečanega stresa pri financiranju držav v Evropi.

Vlada mora torej sedaj v proračunskem in reformnem načrtu, ki naj bi ju poslala v Bruselj v začetku maja, opredeliti celostno in konkretno strategijo za reševanje problema makroekonomskih neravnovesij.

Komisija bo nato ta načrta podrobno pregledala in ocenila ter podala priporočila za ukrepanje, ki jih bo razgrnila 29. maja. Če Slovenija priporočil ne bo upoštevala, jo v skrajnem primeru čaka kazen v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda.

Bruselj najhujša, presežna neravnovesja ugotavlja le v Sloveniji in Španiji. Pod drobnogledom je bilo sicer še 11 članic - Belgija, Bolgarija, Danska, Finska, Francija, Madžarska, Italija, Malta, Nizozemska, Švedska in Velika Britanija.

Za preostale članice je komisija že prej ocenila, da niso problematične, Grčija, Irska, Portugalska in Ciper pa ta problem že rešujejo v okviru programa pomoči.

Rehn je pojasnil, da je komisija članice razdelila v tri skupine: tiste, kjer neravnovesij ni, tiste z neravnovesji in tiste s presežnimi neravnovesji.

Današnji poglobljeni pregled je del procesa preprečevanja in odpravljanja makroekonomskih neravnovesij, ki sodi v sklop novega svežnja proračunskih in ekonomskih pravil, imenovanega šesterček, ki je začel veljati decembra 2011.