Novice Svet24

Xi namerava skleniti več gospodarskih sporazumov in predvsem podčrtati veliko težo Afrike in njenih naravnih virov za Kitajsko. To dokazuje tudi dejstvo, da je Afrika njegova druga pot v tujino, takoj po Rusiji, od kar je pred 10 dnevi tudi uradno postal kitajski predsednik.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, ga uradni del obiska v Tanzaniji čaka v ponedeljek, ko bo imel tudi govor o odnosih Kitajske z Afriko, podpisal pa naj bi tudi okoli 20 sporazumov s področja gospodarskega, razvojnega in kulturnega sodelovanja.

Zatem bo odpotoval v južnoafriški Durban, nato pa še v Brazzaville v Kongu. V Južnoafriški republiki se bo sestal s predsednikom Jacobom Zumo in se nato udeležil vrha hitrorastočih držav BRICS, med katerimi so še Brazilija, Indija in Rusija.

"Sodelovanje med Afriko in Kitajsko je vsestransko," je dejal pred odhodom na črno celino. Kot je poudaril, Kitajska ceni "prijateljske odnose z vsemi afriškimi državami, ne glede na to, ali so bogate ali majhne, močne ali šibke, bogate ali revne".

"Ne glede na to, ali ima veliko ali malo naravnih virov, Kitajska enakopravno obravnava vsako državo in si aktivno prizadeva za pragmatično sodelovanje, ki je v korist obema stranema," je še dejal.

Kljub temu pa Tanzanija ni naključno prva na Xijevi poti. Kitajska je namreč drugi največji investitor v tej državi s pomembnimi deleži v kmetijski industriji ter predvsem v rudnikih premoga in železa. Pomemben je tudi njen prispevek pri gradnji železniške infrastrukture v tej državi.

Na primeru Tanzanije in njenega sodelovanja s Kitajsko naj bi Xi želel dokazati, da je pristop Kitajske do Afrike povsem drugačen od pristopa Evrope, je za AFP pojasnil vodja bruseljskega Instituta za študije sodobne Kitajske Jonathan Holslag.

"Xijeva odločitev, da obišče Tanzanijo, nakazuje predvsem, da Kitajske ne zanimajo zgolj kratkoročni ekonomski dobički, pač pa tudi razvoj dolgoročnejših partnerstev z afriškimi državami," pa je za AFP ocenil vodilni raziskovalec nizozemskega Instituta za mednarodne odnose Frans-Paul van der Putten.

Kitajska, ki je za ZDA postala drugo največje gospodarstvo na svetu, dobiva iz Afrike mnoge surovine. V Afriki je močna tudi kitajska diaspora, ki jo predstavljajo tako mali trgovci in podjetniki kot tudi veliki podjetniki. Bilo naj bi jih že več kot dva milijona in so se razširili že praktično po vsem kontinentu.

V zadnjem desetletju se je kitajski uvoz iz Afrike, ki raste s precej višjimi stopnjami kot npr. Evropa ali ZDA, povečal za dvajsetkrat in je lani glede na kitajsko uradno statistiko dosegel 113 milijard dolarjev. Kitajska je za Afriko kot celoto leta 2009 postala tudi največji zunanjetrgovinski partner, pojasnjuje AFP.

Večina sodelovanja pade na Južnoafriško republiko, s katero sta imeli lani za nekaj manj kot 60 milijard dolarjev trgovinske menjave. To predstavlja skoraj tretjino celotne trgovinske menjave med Afriko in Kitajsko. Zato bo - ob udeležbi na vrhu držav BRICS - Južnoafriška republika tudi druga postaja Xijeve afriške turneje.

Kongo-Brazzaville pa je prav tako pomembna zgodba kitajskih investicij na črni celini. Kitajska je tej z nafto bogati afriški državi namenila več milijard dolarjev posojila za financiranje okoli 500 kilometrov ceste, ki bo povezala prestolnico Brazzaville s komercialno metropolo Pointe-Noire, za izgradnjo 120-megavatne hidroelektrarno in še za nekaj drugih infrastrukturnih projektov.

Kitajska prisotnost v Afriki sicer ni zgolj toplo sprejeta, temveč tudi odpira nove kontroverznosti. Veliko je kritik, da Kitajska izvaja zgolj novo, lastno obliko izkoriščevalskega kolonializma in povečuje odvisnost afriške celine.

Guverner nigerijske centralne banke je tako ta mesec v Financial Timesu obtožil Kitajsko, da uvaža afriške naravne vire in jih nato vrača v končnih izdelkih, kar je bistvo kolonializma. "Tudi Britanci so šli v Afriko in Indijo, da bi si zagotovili surovine in trge. Afrika pa se zdaj veselo odpira novi obliki imperializma," je bil kritičen.