Novice Svet24

Po usodnem trku vlaka in interni preiskavi so sankcije doletele samo progovnega prometnika in progovnega čuvaja, ki pred prihodom vlaka nista opozorila skupine delavcev, ki je na progi opravljala vzdrževalna dela. Vodstvo se je otreslo vsakršne odgovornosti. Dušan Mes, ki Slovenske železnice vodi od leta 2012, po tragediji pa so mu nadzorniki mandat podaljšali še za štiri leta, je pred javnostjo pojasnjeval, da je bila za nesrečo kriva človeška napaka, vse naprave na vlaku pa da so delovale brezhibno. Odgovornosti se je otepel tudi Matjaž Kranjc, direktor podjetja SŽ-Infrastruktura, ki je na novinarski konferenci po tragični nesreči sedel ob Mesu. In javno zagotavljal, da gre izključno za človeški dejavnik. Direktor Matjaž Kranjc je bil, kot razkrivamo v dokaznem gradivu, seznanjen s problematiko varnosti na železniški progi vse od leta 2018, odkar so zaposleni na svetu delavcev jasno opozarjali na anomalije pri zaposlitvah in varnosti. Od leta 2018 je v delovnih nesrečah na tirih umrlo pet ljudi, od teh štirje lani, trije pa so bili huje poškodovani. 

V zapisnikih Sveta delavcev SŽ-Infrastruktura, kjer je bil vedno prisoten tudi direktor Matjaž Kranjc, piše, da je že 14. marca 2018 Roman Jakopič, predsednik Sindikata vzdrževalcev železniške infrastrukture Slovenije (SVŽIS), izpostavil tveganje za okužbe in zastrupitve delavcev, ki so nezaščiteni v stiku s kreozotnim oljem, ter problematiko zagotavljanja varnosti skupinam delavcev, kadar opravljajo dela in naloge na progi. Na to je direktor Matjaž Kranjc odgovoril, da se »uvajajo nove tehnologije v komuniciranju – na primer prek GSM-R-naprav«. Roman Jakopič mu je na tem sestanku odvrnil, da nove naprave počasi uvajajo, delodajalec pa da še vedno niha med stroški in človeškimi življenji. Izboljšave so predlagali, manjkalo pa je volje za uresničitev v praksi.

Opozarjanje, a žal brez učinka

Bolj pester je bil november istega leta, tema sestankov je bilo izplačilo nagrad za preprečitev nastanka materialne škode ali nesreče v železniškem prometu v skupaj 20 primerih. »Predstavniki sveta delavcev in delavski direktor opozorijo vodstvo na pomanjkanje kadrov in problematiko nadomeščanja ter izpostavijo nerealizirane obljube o novih zaposlitvah,« so še zapisali. In 26. novembra 2018 je vlak do smrti povozil delavca na železniški progi Kresnice. Teden dni kasneje je Miran Prnaver (SVŽIS), opozoril, »da prihaja do velikih obremenitev prometnikov pri obveščanju čuvajev delovnih skupin«. Na istem sestanku je bila spet tema izplačilo nagrad za preprečitev nastanka materialne škode ali nesreče v železniškem prometu v 14 primerih. Predsednik sveta delavcev Milorad Šljivić pa se je glede na številne odhode zaposlenih spraševal, »ali bo družba ob takšnem številčnem stanju delavcev sposobna upravljati promet varno«. Direktor Matjaž Kranjc mu je odgovoril, da družba opravlja promet varno in da novih zaposlitev ne bo.

Edvard Veber je predlagal uvedbo glavnega progovnega čuvaja za lažje sporazumevanje med prometnikom in progovnimi čuvaji, ker se v zadnjih letih izvajajo številni remonti na progah. Drugi sodelujoči so opozorili, da število podrejenih čuvajev, ki je z 8 naraslo na 13, ni več obvladljivo ter da prihaja do velikih obremenitev prometnikov pri obveščanju delovnih skupin in čuvajev nivojskih potnih prehodov. »Ker je to povezano z neposredno varnostjo in urejenostjo prometa, bi temu problemu morali nameniti dovolj veliko pozornost. Prav tako pa bi bilo treba to upoštevati pri novih predpisih,« je bila ena od opomb, direktorja pa, da je način dela jasno definiran.

Konec leta 2021 je Boštjan Koritnik iz sindikata železniškega prometa (SŽP) opozoril na »problematiko čuvanja skupin, ko so v skupini tudi delavci, ki ne razumejo slovensko, niti angleško. S tem je ogrožena varnost delavcev.« Še dva sindikalista sta opozorila na problematiko obveščanja več skupin na postaji Maribor–Tezno, ter da ni bilo opravljenega zadostnega izobraževanja osebe, ki uporablja napravo GSM-R.

V začetku julija 2023 v delovni nesreči pri Podgradu pri Ljubljani umre delavec SŽ, oktobra istega leta pa vlak do smrti povozi 31-letnega delavca na progi pri Borovnici.

Ene mesec pred že omenjeno večjo nesrečo 11 vodij na vodstvo naslovi dopis o problematiki lokacij vzdrževanja gradbene dejavnosti. Dokument na sedmih straneh izpostavlja pomanjkanje kadra pri vzdrževanju infrastrukture in s tem posledično slabšo varnost in urejenost prometa po vsej Sloveniji. Takole so zapisali: »Zaradi pomanjkanja kadra je vzdrževanje infrastrukture in posledično varnost in urejenost prometa nemogoče zagotavljati v tolikšni meri, kot je potrebno. V tem primeru odgovornost za kakovost opravljenih del, potrebnih pri vzdrževanju, pade na vodje, ki pa nimajo nikakršnega vpliva na zagotovitev kadrov.«

Sašo Švigelj

Glede nadomeščanja primanjkljaja progarjev z vključevanjem zunanje delovne sile pa opozorijo, da imajo na deloviščih nestalne ekipe in da so dan v ekipah drugi delavci, tudi iz različnih agencij. Opozorili so tudi, da delavci ne poznajo osnov jezika in je komunikacija zato nemogoča. Zahtevali so primerno varovalno opremo in zaščitna sredstva ter delovni počitek, saj da so se pojavljale anomalije pri zagotavljanju počitka v primeru nastopa intervencij zunaj rednega delovnega časa. Podpisniki so zahtevali tudi sestanek z direktorjem Matjažem Kranjcem, da bi zagotovili varnost svojih zaposlenih in prometa. S strani vodstva je bilo podano zagotovilo, da se bo kadrovski primanjkljaj uredil z zaposlovanjem, kar pa se, opozarjajo naši viri, »v praksi ne dogaja«.

21. decembra 2023 sta v delovni nesreči pri Postojni umrla dva delavca, dva pa sta bila huje poškodovana. In kako so vsa ta opozorila vplivala na delo odgovornih? 

Nov mandat – nagrada za štiri smrti

»Generalni direktor Slovenskih železnic je odgovoren za umrle v delovnih nesrečah,« pravijo zaposleni na železnicah, saj je bil »o vseh nevarnostih na železniških progah obveščen ali pa bi moral biti, saj opravlja najodgovornejšo funkcijo na Slovenskih železnicah.« In še: »Nujno je poudariti, da obstajajo naprave za varovanje delovnih skupin na deloviščih, a se sploh ne uporabljajo in samevajo v skladiščih. Posledično smrtni izidi niso nobeno presenečenje, izjave generalnega direktorja, da je kriv zaposleni, ki je opozarjal na nepravilnosti in slabo varnost, so zato najmanj neodgovorne in nevredne položaja generalnega direktorja.« Dodajajo še, da so v njegovem zadnjem letu zaradi preslišanih opozoril zaposlenih umrli štirje ljudje, »Dušan Mes pa je za nagrado dobil nov mandat«.

Kot smo izvedeli, je z omenjenimi dejstvi seznanjen tudi predsednik SDH Žiga Debeljak, ki v imenu države upravlja z državnimi železnicami. Nanj smo naslovili vprašanja, odgovore pa zaradi dopustov še čakamo.

O sistemskih pomanjkljivostih smo vprašali tudi predsednika nadzornega sveta železnic Gabrijela Škofa. Nadzorni svet je namreč tisti, ki je že četrtič potrdil mandat direktorju Dušanu Mesu. Kar sedem od skupaj devetih nadzornikov pa je bilo na novo imenovanih med aktualnim mandatom vlade Roberta Goloba. Štirje predstavljajo državo, trije pa so iz sindikalnih vrst.

Sašo Švigelj

Ob tem ne gre pozabiti, da je prav Dušan Mes po aferi z razdeljevanjem proračunskega denarja prijateljicam vzel v službo odstopljeno ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik in ji na direktorskem mestu zagotovil 8500 evrov bruto plače na mesec. Gre sicer za eno glavnih (finančnih) podpornic Gibanja Svoboda.

V primeru prikrivanj zahtevajo glavo Dušana Mesa

Prvi nadzornik Škof se na naša vprašanja o opozorilih sveta delavcev glede očitnih pomanjkljivosti v sistemu varnosti in organizacije v družbi ter o nadaljnjih ukrepih nadzornega organa še ni odzval. Je pa od zaposlenih dobil jasno navodilo, naj v primeru prikrivanja ključnih informacij iz zapisnikov sveta delavcev zoper direktorja Mesa ukrepa z vsemi pravnimi sredstvi in zahteva njegovo razrešitev.

Nadzorniki so po naših informacijah od poslovodstva železnice že prejeli poročilo, ali so bila morebiti vsa dosedanja opozorila delavcev preslišana in so smrti zaposlenih posledica nevestnega in neodgovornega ravnanja vodstva. Obravnava poročila je po naših informacijah na dnevnem redu petkove seje.

Medtem ko s SŽ prihajajo govorice o menjavi Mesa, pa glede na politično konstelacijo v državi ni bojazni, da bi se mu stolček zamajal. Ne nazadnje si je z rešitvijo Ajanović Hovnik kupil bianco menico pri Golobu. Veliko zaslombo ima tudi pri županu Zoranu Jankoviću, saj v tem trenutku na železnicah potekajo milijonski posli tudi v prestolnici. Prej bi Mes utegnil žrtvovati Kranjca, kar pa je vseeno malo verjetno. Ne samo, da Kranjc direktoruje Infrastrukturi, kjer v tričlanskem nadzornem svetu sedita Golobova nekdanja sodelavka iz Gen-I Tjaša Ribič ter tesni sopotnik Golobove infrastrukturne ministrice Jernej Pavlič. Kot smo še neuradno izvedeli, zadnji nadzor ni obremenil nikogar iz vodstva.

Zdravko Primožič/FPA

»Zapisnikov nisem dobil,« je za naš medij komentiral direktor Dušan Mes. »Če na svetu delavcev Infrastrukture problemi ne bi bili rešeni, bi jih obravnaval svet delavcev povezanih družb in bi bil tudi sam seznanjen z njimi. To pa ni prišlo do nas, ker so vse rešili prej.« Pa so res? Zaposleni torej pretiravajo z opozorili glede varnostne problematike na progi?! Z opozorili vse od leta 2018, vmes pa so na tirih zabeležili pet smrtnih žrtev samo med zaposlenimi. »Nikoli nismo nič delali na račun varnosti,« vztraja Mes. »Dela se izvajajo izključno takrat, ko je dovolj zaposlenih. Za zavarovanje skupine rabiš dva čuvaja. Če sindikat zahteva štiri, ni gospodarno, če tudi zakon in direktiva določata dva manj.« 

Prihaja 20 novih šefov

Še največ prahu v tem trenutku na železnicah dviga predvidenih 20 novih zaposlitev šefov raznoraznih oddelkov v upravi. Reorganizacijo sta opravila Mes in Ajanović Hovnik, vendar pa je vprašanje, ali jo bodo skozi šivankino uho stisnili tudi socialni partnerji. Trend na železnicah je zadnja leta v zmanjševanju kadra, to se vidi zlasti pri konstantnih opozorilih glede varnosti na progi; za program presežnih delavcev so po naših informacijah v zadnjih letih namenili že od 40 do 50 milijonov evrov. Da se reorganizacija pripravlja, potrdi tudi Dušan Mes in dopolni, da je bila nazadnje opravljena leta 2012. »Če hočemo delati boljše, moramo preoblikovati določene službe iz leta 2012, da bo delo učinkovitejše.« 

»Kmalu bomo morali najeti cel Cankarjev dom, da se bomo na ravni šefov sploh lahko kaj zmenili,« ob tem dodajajo naši sogovorniki z uprave. Medtem ko na železnicah krvavo potrebujejo informatike in inženirje, ki zaradi preslabih plač zapuščajo državni mastodont. Po drugi strani pa zaposlujejo »zaslužni kader na individualnih pogodbah«. Mes sicer zanika prihod 20 novih šefov na upravo. Se bodo pa tistim, ki so na individualnih pogodbah, plače dvignile za deset odstotkov – toliko so se v zadnjih treh letih, še doda, povečali dohodki ostalim zaposlenim.

Marko Vavpotič