Gene Weingarten je leta 2009 za Washington Post objavil članek z opisi pričevanj o teh tragedijah in pokazal, da se to, da starš otroka pozabi v avtu, ne dogaja tako redko. Za svoje besedilo je prejel Pulitzerjevo nagrado. »Zgodi se bogatim, revnim in pripadnikom srednjega sloja. Staršem vseh starosti in narodnosti. Tako mamam kot očetom,« je zapisal: »Uradna razlaga je 'smrt zaradi hipertermije'. Kadar se to zgodi majhnim otrokom, so dejstva pogosto enaka ... Sicer ljubeč in skrben starš nekega dne – zaposlen ali raztresen, razburjen ali zmeden zaradi spreminjanja svojega vsakdana – preprosto pozabi na otroka v avtu.«
Pred kratkim se je tragedija zgodila v kraju Sausheim v francoski Alzaciji; umrl je otrok, ki je bil v avtomobilu ves dan izpostavljen soncu. Njegov oče se je, namesto da bi ga oddal v varstvo, odpeljal naravnost v službo. Na otroka ga je šele zvečer opozorila žena, ki ga je hotela prevzeti iz vrtca, pa ga tam ni bilo. Junija lani je zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vročini v avtu umrl še ne dve leti star deček v Svetem Lovrencu pri Preboldu. Neuradno naj bi bil otrok v vozilu najmanj dve uri. Kljub hitremu posredovanju mimoidočega, nudenju prve pomoči ter pomoči prostovoljnih gasilcev iz Prebolda in Sv. Lovrenca ter aktiviranju helikopterja Slovenske vojske iz Maribora je otrok umrl na kraju dogodka. Na celjskem sodišču poteka sojenje partnerjema, ki sta v avtu "pozabila" otroka. Spomnimo se tudi primera, ko je lani v Kninu na podoben način umrl petletni otrok. Oče, profesionalni vojak, je sina vsak dan vozil v vrtec, tistega usodnega dne pa je na poti prejel nujni klic iz službe in zavil proti vojašnici. Otrok je najverjetneje spal, zato ga oče ni slišal in je popolnoma pozabil nanj.
»Če lahko pozabite telefon, lahko pozabite tudi otroka«
Nekateri ta dejanja strogo obsojajo, saj naj bi bila naloga staršev, da za otroka poskrbijo in je torej otrok v njihovih mislih na prvem mestu. Vendar se je treba zavedati, da ne gre za zavestno škodovanje otroku, tudi starši sami niso krivi, pojasnjuje David Diamond, nevroznanstvenik, ki se že dlje časa ukvarja s preučevanjem okoliščin, v katerih starši svoje otroke pozabijo v avtu. »Naš spomin ni popoln. Če lahko pozabite vzeti svoj mobilni telefon, lahko pozabite tudi otroka,« je povedal in delil svojo lastno izkušnjo, ko sta z ženo peljala vnukinjo v nakupovalno središče, ona pa je na zadnjem sedežu avta zaspala. Da je vnukinja v avtu, se je spomnil samo zato, ker jo je žena omenila v pogovoru. In spoznal je, kaj bi se lahko zgodilo, če bi bil v avtu z vnukinjo sam.
Kot opisuje Diamond, so naši možgani zanimiv stroj. Prefrontalna skorja razmišlja in analizira, hipokampus ustvarja in hrani spomine. Imamo pa tudi precej nenapreden del – bazalne ganglije, ki so zadolženi za rutinske stvari. Ko se na primer vozimo v službo, naša prefrontralna skorja in hipokampus načrtujeta, kako bo potekal naš dan, avto pa vozijo nevedni, a učinkoviti bazalni gangliji. Zato včasih pridemo od točke A do točke B, pa sploh ne vemo, po kateri poti smo prišli.
Diamond je opravil eksperiment, v katerem je podgane izpostavil mačkam in posnel elektrokemične spremembe v možganih. Ugotovil je, da lahko stres, ne glede na to, ali je nenaden ali kroničen, povzroči, da bazalni gangliji prevzamejo in »ugrabijo« bolj razvite dele možganov. »Pomembni dejavniki, ki se nenehno pojavljajo, so kombinacija stresa, čustev, pomanjkanja spanja in rutinskih sprememb, pri čemer bazalni gangliji poskušajo narediti to, kar bi morali, zavest pa se upira. Zato se pomnilniška vezja v občutljivem hipokampusu dobesedno izbrišejo in prepišejo, kot v računalniškem programu. Če se pomnilniško vezje ne zažene znova, na primer, če otrok zajoka ali če ženska omeni, da je otrok zadaj, lahko spomin popolnoma izgine,« je za Washington Post pojasnil Diamond.
Še en vzrok, da se tragično konča več primerov kot denimo pred dvema desetletjema, so otroški sedeži. V začetku devetdesetih so strokovnjaki ugotovili, da lahko zračna blazina povzroči smrt otroka, zato so se otroški sedeži premaknili na zadnje sedeže in (vsaj na začetku) obrnili proti prtljažniku, kar pomeni, da otroka zadaj sploh ne vidimo in se naši možgani težko reprogramirajo.
Pravila, da na otroka v avtu ne bi pozabili
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je zato lani izpostavil nekaj pravil, ki nam lahko pomagajo, da na otroka v avtu ne pozabimo. »Da ne bi pozabili otroka v avtu, si lahko pomagamo z nekaj preprostimi nasveti, in sicer: položimo na sedež poleg njega predmet, ki ga bomo ob prihodu na cilj najprej potrebovali (na primer torbico, telefon, službeno kartico, torbo s telovadno opremo), in poskrbimo, da otrok predmeta ne more doseči in se poškodovati z njim; na telefonu si lahko nastavimo opomnik, da moramo oddati otroka v varstvo; pred zapuščanjem avtomobila odprimo zadnja vrata in preverimo, ali je otrok v njem. Otroci so lahko čisto tiho, ko na zadnjem sedežu spijo ali kaj zbrano opazujejo,« so zapisali na spletni strani in takrat s tem zapisom v javnosti dvignili veliko prahu.
Veliko ljudi je menilo, da je to pretiravanje, češ da je nemogoče, da bi se kaj takega zgodilo skrbnim staršem. Vendar so z NIJZ odgovorili, da je vsaka smrt ali nesreča nepotrebna, in če ukrepi pomagajo preprečiti vsaj eno, so naredili že veliko. Podobno, kot trdi David Diamond, pa so dodali: »Številni mladi starši so zelo utrujeni zaradi pomanjkanja spanja, hormonskih sprememb, stresa ... Vse to vpliva na zbranost. Poleg tega so lahko otroci čisto tiho, ko spijo na zadnjem sedežu ali kaj zbrano opazujejo. Večina ljudi je mislila, da se njim to ne more zgoditi, zato bodimo pozorni, ne obsojajmo, preprečimo!«
Segrevanje v vozilu
Tudi če mislite, da lahko otroka, ki je ravno zaspal, v vozilu pustite »za minuto« in medtem skočite na nujen opravek, se lahko to sprevrže v tragedijo, saj se lahko v le desetih minutah temperatura v avtu dvigne za 10 stopinj Celzija. V eni uri lahko torej naraste celo za 22 stopinj. Ni nujno, da je zunaj vroče, tudi pri temperaturah okoli 21 stopinj in manj se lahko avto v sončnih dneh v manj kot desetih minutah ogreje toliko, da toplota ogrozi življenje.
Priprto okno avtomobila ne pripomore skoraj nič in ne prepreči usodnega segrevanja notranjosti, ne pomaga niti poprejšnje hlajenje avta s klimatsko napravo, saj se v le nekaj minutah temperatura v avtu spet izenači z zunanjo in potem le še narašča.
