Šest milijonov evrov

Svetniki o podpori vetrnim elektrarnam v občini, civilna iniciativa odločno proti

Mojca Vtič
20. 6. 2024, 20.34
Deli članek:

V najbolj zahodni haloški občini, v Makolah, je vsaj del občanov na nogah. Razburja jih načrtovana postavitev petih vetrnic na pobočju Plešivca (vse na območju Makol).

Mojca Vtič
V Makolah so investitorji naleteli na oviro – to je Krajinski park Boč-Donačka gora.

Investitor je podjetje Stiria invest iz Rogaške Slatine, ki se že šest let trudi za pridobitev dovoljenj v skladu s postopkom državnega prostorskega načrta, podobno kot Dravske elektrarne Maribor za izgradnjo vetrnic v Žetalah, na slemenu Maclja. A v Makolah so investitorji naleteli na oviro – to je Krajinski park Boč-Donačka gora. Zdaj želijo s pomočjo občine doseči spremembo odloka o krajinskem parku, ki bi dovoljeval gradnjo vetrnih elektrarn, čemur pa v civilni iniciativi Odločen ne vetrnim elektrarnam na Boču ostro nasprotujejo. Pravijo, da ni denarja, za katerega bi prodali Boč, zdravje in pitno vodo.

V okviru postopka sprejemanja državnega prostorskega načrta je pripravljavec pridobil različna mnenja nosilcev urejanja prostora. »Med njimi so najbolj problematične smernice Zavoda RS za varstvo narave, iz katerih izhaja, da načrtovane prostorske ureditve ni mogoče izvesti, saj je vetrna elektrarna načrtovana na območju Krajinskega parka Boč-Donačka gora. Odlok o zavarovanju krajinskega parka iz leta 1992 ne dovoljuje umeščanja industrijskih objektov v prostor,« so pojasnili v podjetju Urbis, ki pripravlja dokumentacijo. Občini so tako predlagali, da bi v odlok vnesla izjemo, ki bi omogočila izgradnjo elektrarn, če bi se njihova postavitev izkazala za sprejemljivo z vidika vplivov na okolje. Za spremembo odloka pa ne zadostuje le privolitev občine, odloku mora zeleno luč prižgati tudi Zavod RS za varstvo narave, so opozorili v mariborskem podjetju, kjer se zavzemajo, da bi zavod pripravil nove strokovne študije na podlagi najnovejših dognanj s področja vetrne energije.

Mojca Vtič
Preteklo nedeljo se je na poziv civilne iniciative Odločen ne vetrnim elektrarnam na Boču pri Lovskem domu Makole zbralo okrog sto občanov.

Občina naj bi bila naklonjena vetrnicam

Predstavniki občine Makole (župan, podžupan in direktor občinske uprave) so na sestanku, ki je potekal aprila s predstavniki investitorjev in pripravljavcev, pojasnili, da so naklonjeni umeščanju vetrnih elektrarn na območju občine, kar naj bi s stališči izkazovala tudi večina občinskih svetnikov. Iz zapisnika sestanka še izhaja, da naj bi si želeli čim večje število vetrnih agregatov in da bo občina naredila vse, kar je treba, da bo pripomogla k uresničitvi projekta. Na podlagi stališča so bili oblikovani tudi trije sklepi, ki naj bi jih svetniki obravnavali na seji, ki bo 26. junija, in sicer da občinski svet podpira gradnjo vetrnih elektrarn na območju Plešivca, da bodo začeli postopke za spremembo odloka, ki bo omogočil umestitev vetrnih elektrarn, ter da bodo podali pobudo na Zavod RS za varstvo narave za izdelavo novih strokovnih nalog, ki so osnova za pripravo odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in s tem varstvenih režimov krajinskega parka. Do realizacije projekta je nato še dolga pot, investitor Franc Sajko pa dodaja, da bo javnost v skladu s postopkom o vseh korakih obveščena.

»Ne ve se, kateri vodni viri bodo usahnili«

V civilni iniciativi občanov opozarjajo, da projekt poteka v tajnosti, mimo občanov, čeprav ima nepopravljive vplive na rastlinstvo, živalstvo in vire pitne vode. »Načrtovane so vetrnice, ki zahtevajo temelje 70 x 70 metrov površine in 30 metrov globine ter sidra, ki so umeščena 50 metrov globoko. Gre za resen poseg v samo drobovje Boča. Vemo pa, da gre za kraški svet, kjer je prepletenost vodnega sistema izjemna. Nikoli se ne ve, kateri vodni viri bodo usahnili,« je opozoril Boštjan Plaznik. Dodal je, da se govori o šestih milijonih evrov, za katere pa še ni znano, kdaj in če bodo sploh izplačani. »Na koncu pa se šestih milijonov ne da ne pojesti ne popiti.« Neki drug govornik, ki se imensko ni želel izpostaviti, pa je dejal: »Vetrne elektrarne spadajo kvečjemu med skalovje, modrase in gade, nikakor v gozdove, ki so rasli stoletja.«